Dvodnevna pustolovščina mladih planincev na Boču

Dvodnevni tabori mladih planincev PD Cirkulane so že dolgoletna stalnica. Tokrat smo preživeli dva nepozabna dneva na Boču.

V ponedeljek 7. in torek 8. oktobra 2024, smo se podali na Boč. Pohod smo pričeli v Zgornjih Poljčanah in v prvi etapi dosegli Majstrov kamen, se povzpeli do križa in se nato spustili proti Domu pod Bočem.

Tu nas je pričakal prijazna oskrbnica in nam razložila domska pravila. Sledila je razporeditev po sobah, dogovarjanje katera postelja bo od koga, oblačenje posteljnine… nato pa priprava na kosilo. Bilo je odlično.

Pred domom pod Bočem. Foto: oskrbnik doma, oktober 2024.

Po kosilu in vmesne prostem času smo se pripravilo na vzpon na Boč. Za varnost sta skrbela vodnika Vili in Ivo ob pomoči mentorice Maje in spremljevalke Štefke. Vsi smo družno in brez težave prisopihali na vrh Boča. Vmes smo se poučili o varnem gibanju na planinskih poteh, si nadeli varovalne čelade na predelu, z jeklenico varovane planinske poti, se 'natlačili' v jamo Balunjačo, si ogledali ferato in nekoliko višje objekte Slovenske vojske, se razgledovali po okolici… Seveda pa smo se podali tudi na stolp. Vetrovno vreme nam je dodobra skuštralo lase, ampak tudi to ima svoj čar.

Spust nazaj do planinske postojanke smo opravili po drugi poti in opazovali moč narave na predelu, kjer je v zimskem času vetrolom dobesedno izruval več deset let stara drevesa. Pridni markacisti so že spomladi odstranili odvečna debla, ki so ovirala pot po nadelani planinski poti tako, da je pot varna.

Ob povratku v dom smo po okrepčilu in krajšem počitku čas krajšali s športnimi igrami z žogo ali pa zgolj klepetom s planinskimi prijatelji. Ja klepetom, ja… čisto pravim… telefoni so namreč ostali doma.

Hitro smo pričakali čas slastne večerje, ki nam je dala energijo za nadaljevanje aktivnosti. Najprej ogled cerkvice sv. Miklavža in nato kviz iz znanja. Zunaj se je že dodobra stemnilo in čas je bil za nočni pohod z lučkami. Malo tudi brez njih, da se oči privadijo in ob pomoči svetlobe zvezd in malo poguma, se da ponoči hoditi tudi brez lučke. Nato so sledile še družabne igre pred nočnim počitkom.

Pred spanjem tuširanje in spanje. No ja, čisto takoj ne…, ampak celodnevna aktivnost na svežem zraku spanec vseeno hitro prikliče.

Jutranje bujenje drugi dan, odstranjevanje posteljnine, priprava na zajtrk… in seveda zajtrk. Po zajtrku igranje z oskrbnikovim psom in odhod na Dreveniško goro na razgledno točko. Vmes nabiranje kostanjev, ogled prelepih dreves, mušnic… skratka v naravi je vedno kaj videti, če le hočemo videti.

Še malo športnih iger ali pa zgolj 'martinčkanja' in že se je bilo potrebno vkrcati na avtobus. Tudi to je doživetje, saj cesta na planinsko postojanko ni ne ravna in ne položna.

Za konec pa še postanek v piceriji v lovskem domu v Slovenski Bistrici. Najprej je bilo potrebno ukrotiti gromozanskega močerada, ki je grozil, da bo požrl vso hrano sam. Uspelo nam je. Tako da smo dobili vse kar smo naročili. Pa še nekaj živali smo si ogledali, poigrali na igralih, se spustili po toboganu… in sledila je le še pot v Cirkulane in odhod proti domu.

Ukrotili smo požrešnega močerada. Foto: Ivo Zupanič, oktober 2024.

Iskreno se zahvaljujemo PD Cirkulane, predvsem predsedniku Viliju Jurgecu za ureditev poravnave stroška prevoza na tabor, poravnavo članarin za udeležene mlade planince, kakor že omenjeno vodenje. Hvala tudi Štefki Cicmanovič Zimet za spremstvo, vse pohvale osebju Doma pod Bočem in prijaznemu šoferju, ki nas je varno pripeljal v obe smeri. Seveda pa hvala tudi udeleženim mladim planincem. Bili ste dobra in prijetna družba.

Mentorja mladih planincev: Maja Tašner in Ivo Zupanič

Galerija slik pohoda

Jesenski pohod novincev po Bračičevi planinski poti

Ker je na prvem mestu varnost, smo za vse mlade planince, ki so letos novinci in bi se želeli udeleževati planinskih pohodov mladinskega odseka PD Cirkulane, brez spremstva staršev, organizirali spoznavno-preskusno turo v domačem okolju.

Tako smo lahko ocenili njihovo kondicijsko primernost, jih seznanili z pravili varnega gibanja na planinskih in gorniških pohodih, preverili ustrezno opremljenost in jim predstavili pravila vedenja na taborih in v gorskih postojankah.

Pohod smo izpeljali v soboto, 21.9.2024, s pričetkom ob 8:00. Na izhodišču - parkirišču Hiša usnja Kokol smo se dobili deset minut pred odhodom. Najprej smo pozornost namenili pravilni opremljenosti. Staršem, ki so otroka pripeljali pa tudi svetovali v zvezi z opremljenostjo mladega planinca.

Utrinek iz jesenskega pohoda. Foto: Aljaž Zidanšek, september 2024.

Pričeli smo pohod. Pot nas je vodila po Bračičevi planinski poti do šole v Cirkulanah. Po odlično pripravljenem in markiranem strmem vzponu po stopnicah do bunkerja in nato proti Gradišam. Na poti smo se razgledovali preko reke Dravo proti ravninskim naseljem vse do Slovenskih goric. Tudi narava se je začela odevati v čudovite jesenska barve.

Nadaljevali po lokalni cesti, kjer smo si spotoma ogledali mokrišče z rogozom, vse do kmetije pri Kovaču, kjer smo ob kleti naredili postanek za malico. Ni boljšega sendviča na svetu kot je tisti iz nahrbtnika, ki ga zaužijemo po prijetno naporni hoji.

Zadnja etapa poti pa nas je vodila v dolino proti apartmajem Janžekovič ali, kot so pohodniki sami ugotovili na traso pohoda prijateljstva, vse do šole.

Pri šoli smo naredili krajši pogovor o vtisih, izkušnjah s pohoda in se pogovorili tudi o planinskem taboru za katerega upamo, da nam ga uspe izpeljati v tednu otroka. Vsi današnji udeleženci pohoda, bodo povabljeni tudi na tabor.

Hvala Aljažu Zidanšku in Alojzu Štumbergerju za pomoč pri logistiki in vodenju tega prijetnega pohoda.

Zapisal: Ivo Zupanič

Fografije: Ivo Zupanič, Aljaž Zidanšek

Galerija slik pohoda

Taborjenje mladih planincev

Predpočitniški čas smo z mladimi planinci izkoristili za taborjenje. Taborjenje smo izpeljali v petek in soboto, 21. in 22. junija 2024.

Najprej smo postavili šotore, pripravili podloge in spalne vreče in tako bili pripravljeni za nočni počitek. Seveda pa smo pred prenočevanjem počeli še veliko zanimivega. Poleg iger z žogo na športnih površinah pred završko šolo smo tekmovali v gibalno zabavnih igrah, pri katerih je bil glavni rekvizit vodni balon.

Šotori postavljeni. Foto:Ivo Zupanič, junij 2024.

Nato smo povečerjali dobrote iz nahrbtnika, vmes pa je za priboljšek in presenečenje bil na meniju sladoled, ki nam ga je nastavila kuharica Helena. Sledil je večerni pohod, kjer smo si ogledali učni čebelnjak, in se pogovorili o lokalnih znamenitostih Zavrča.

Sledila je večerna ali bolje nočna animacija. Najprej kviz iz planinske tematike, pa še kakšno vprašanje se je prikradlo poleg. Nato je sledila glasbeno-plesna igra okoli stolov pri kateri je v vsakem krogu en tekmovalec izločen, ker mu pač ne uspe zasesti stola. Ker se nikomur ni mudilo spat pa še igra o kravi številka … z … številom lis.

Nočni počitek v šotorih je zagotovo bil vrhunec našega taborjenja. Morda ne jutranje vstajanje, ampak to je res nekaj, kar treba doživeti. Po jutranji toaleti pa je v jedilnici že zadišal sveže pripravljen zajtrk. Ja, naša kuharica Helena se res rada potrudi za učence, če tudi v svojem prostem času.

Šotore oziroma tabor je potrebno pospraviti. Ker so se zaradi rose nekoliko navlažili smo jih prenesli v notranje prostore na sušenje in zložili in pospravili tisto, kar ni tako občutljivo.

Sledil je pohod na grad Borl. Lahko bi rekli narobe obrnjen pohod prijateljstva. Jutranji sprehod skozi gozd v čudoviti naravi je res nekaj neprecenljivega. Ponujali so se nam lepi razgledi, opazovali smo rastline, sledi živali. Pot je hitro minila in kaj kmalu smo bili na našem cilju.

Na gradu nas je sprejela vodička, razložila kaj vse si lahko ogledamo, nam predstavila nekaj zbirk zbirko o reki Dravi pa smo si lahko ogledali sami. Vsaj tisti, ki smo bili prvič smo bili prijetno presenečeni, kaj vse si je možno ogledati.

Ob koncu ogleda smo posedeli in počakali na prihod staršev. Ti so prišli poiskat svoje nadobudneže, ki so zagotovo bogatejši za še eno prijetno in za življenje potrebno izkušnjo.

Bilo je super, bili ste super! Mentorja, spremljevalca, organizatorja… Maja Tašner in Ivo Zupanič se že veseliva naših bodočih skupnih podvigov in vam želiva lepe počitnice.

Galerija slik pohoda

Dvodnevni tabor mladih planincev 2023

V sredo, 20.9.2023, smo se člani planinskega krožka podali na dvodnevni planinski tabor na območje Ravne gore v sosednji Hrvaški. Odhod avtobusa izpred šole v Cirkulanah je bil ob 8.00. Drugi dan, v četrtek, 21.9.2023, pa se bomo vrnili v zgodnjih popoldanskih urah.

Avtobus nas je odložil v Cvetlinu, kjer smo začeli pohod. Desno se nam je odstrl pogled na Velike pečine, ki so v jutranji svetlobi delujejo čarobno in skrivnostno. Po vaški in nato po serpentinasti planinski poti, ki ji pravimo tudi kačja pot, smo nadaljevali do Filićevega doma. V zgodnje jesenskem času je pot še posebej privlačna.

Po uvodnem spoznavanju z oskrbnikom in pomočnico, dogovori za termine obrokov, ki smo jih izvedli drugače, kot smo najprej planirali - kar se je izkazalo za boljše, ogledom sob in raziskovanju okolice je kmalu sledilo okusno kosilo, ki smo ga z užitkom snedli. Še posebej so nas razveselile palačinke z namazom po lastni izbiri.

Iz nahrbtnikov smo odložili odvečno opremo, in se podali na potep v okolico. Do »Križa« na markantnih Velikih pečinah, od koder smo si ogledovali prelepi Trakošćanski dvorec. Nato se vrnili v planinsko postojanko. Spotoma smo si ogledalo žal zaprt dom na Pustem duhu, zunanjost cerkvice Treh Kraljev, razgledni stolp na najvišji točki Ravne gore ter vzletišče zmajarjev in jadralnih padalcev.

Čas do večerje bomo zapolnili s športno rekreativnimi dejavnostmi na igralih in na nogometnem igrišču v vrtači. Pred večerjo je sledil kviz iz znanja. Pomerili sta se dve zelo izenačeni ekipi in posledično je bil takšen tudi rezultat, le ena točka je bila odločilna za zmago.

Sledila je okusna večerja, ki je prav tako teknila kot kosilo. Da smo malo potrošili odvečne kalorije je sledil nočni krožni pohod v okolici planinskega doma, najprej smo uporabili svetilke, po izklopu svetil, pa smo se potrudili varno gibati brez umetnih virov svetlobe.

Ker še nismo bili nič zaspani smo nadaljevali z družabno-socialno igro »vprašaj in poslušaj odgovor« in presojali ujemanje. Veliko zabavnih ujemanj se je napletlo. Naslednja je bila gibalno glasbena spretnostna igra, pri katerih tekmovalci plešejo okoli stolov dokler slišijo glasbo. Sedejo ob nastopu tišine - vendar je vedno en stol premalo… Nato še tuširanje in nočni počitek.

Drugi dan smo malo poležali, po prebujanju in vstajanju smo se zbrali v jedilnici in pozajtrkovali. Sledilo je pospravljanje in urejanje najetega prostora, poravnanje stroškov, skupinsko fotografiranje… Poslovili smo se od gostoljubnega oskrbnika »domara« kot se temu tam reče in se podali proti Trakošćanu. Ob uživanju v prelepi okolici, opazovanju izginjajoče stavbne in tehnične dediščine Zagorja smo po kakšnih dveh urah prispeli pod Trakošćanski dvorec. Privoščili smo si počitek, sladoled, kupili kak spominek pri lokalnih ponudnikih in že se je bilo potrebno vkrcati v avtobus za pot proti domu.

Žal se nekaterim našim članom letos tabora ni uspelo udeležiti, saj so se jim pokrili datumi tekmovanj, udeležbe na mednarodnih srečanjih učencev osnovnih šol…pa smo uživali še za njih-oni pa za nas. Brez skrbi, še bodo pohodi in še bodo tabori. Izkazalo se je, da je tudi septembrski termin za tabor zelo primeren, zato bo po vsej verjetnosti ostal stalnica.

Na koncu bi se želeli organizatorji in spremljevalci Maja, Aljaž in Ivo v imenu udeležencev zahvaliti šoli za vso podporo za izvedbo tabora kakor tudi Planinskemu društvu Cirkulane za poravnavo stroškov prevoza. Iskrena hvala.

Zapisal: Ivo Zupanič

Avtorji fotografij: Aljaž Zidanšek, Maja Tašner, Ivo Zupanič in domar Srečko :)

Galerija slik tabora

Pomladanski pohod mladih planincev 2023

Pa smo dočakali trenutek, ko se je pokrilo lepo vreme in možnost izvedbe. Po čudovitem zaključku letošnje bralne značke smo se mladi planinci podali na pohod proti Gradiškemu Humu.

Gradiški Hum je vrh v občini Cirkulane, v kraju Gradišča, ki je visok 336 m in nas očara s čudovitim razgledom. Je točka od koder so lepo vidni haloški griči, Ptuj ter Ptujsko jezero.

Uživali smo v prelepi naravi, spoznavali lepote domačega kraja, bili deležni gostoljubnosti tukajšnjih ljudi in se predvsem imeli lepo. Na razgledišču na Humu smo si ogledovali okoliško hribovje in tudi Ravno goro, kamor se bomo kmalu odpravili na dvodnevni tabor.

Nazaj grede smo obiskali še “Deželo regratovih lučk” in prav kmalu smo bili na izhodišču kamor so udeležence prišli iskat starši.

Zapisal: Ivo Zupanič

Galerija slik pohoda

Pohodniško druženje mladih planincev

V soboto, 22. oktobra 2022, smo se odpravili na uvodni planinski pohod, v novi sezoni, po domači okolici. Tokrat smo se potepali po območju občine Zavrč.

Vir slike: Spletna stran občine Zavrč

Na pot smo se podali izpred šole v Zavrču. Krožna pot nas je vodila po markiranih poteh, ki vodijo po občini Zavrč in tudi po brezpotjih, pešpoteh in gozdnih vlakah.

Na pohodu smo namenili pozornost ustrezni planinski opremi, osnovam orientacije - predvsem orientiranju v naravi brez karte. Ogledali in pogovorili pa smo tudi o tehnični in sakralni dediščini kraja, ki smo jo srečali na našem pohodu. Pomembno je, da (s)poznamo in cenimo bogastvo domačega kraja.

Prijetno utrujenim nam je teknila malica iz nahrbtnika na postankih. Žigosali smo dnevnike Mladi planinec - tisti, ki jih še nimajo pa so dobili žig na roko.

Pohvalno je, da so se vsi prijavljeni pravočasno zbrali na zbirnem mestu in bili primerno opremljeni za pohod. Najbolj pa smo veseli novih članov mladinskega odseka PD Cirkulane, ki so bili z nami prvič.

Hvala tudi staršem za podporo in skrb pravočasen prihod otrok na zbirno mesto in prevoz domov po povratku.

Mentorji planinskega krožka se veselimo nadaljnjega sodelovanja in prijetnega druženja z vami.

Lep planinski pozdrav!

Zapis in fotografije: Maja Tašner in Ivo Zupanič

Galerija slik pohoda

Pohod na planino Zajamniki

Da velja pregovor in da za dežjem vedno posije sonce, se je izkazalo tudi v soboto, 4. maja 2024, ko je bil v planu naš težko pričakovani pohod na Zajamnike. Zbrali smo se pred šolo, malo pokramljali in se odpravili v smeri proti Celju, Ljubljani, Jesenicam, vse do Rudnega polja. Sonce je tu in tam pokukalo izza oblakov in mi smo nasmejanih obrazov šli novim dogodivščinam naproti. Jutro je bilo oblačno, zeleni vrhovi smrek in gorati lepotci v daljavi so bili obsijani s soncem.

Planina Zajamniki leži na zahodnem robu Pokljuke, ki ponuja čudovit razgled na Julijske Alpe. Čeprav se nahaja na 1280 metrov nadmorske višine, je pot ves čas nezahtevna in dokaj položna – po njej se skorajda lahko sprehodimo. Izhodišče do planine predstavlja Rudno polje, ki se nahaja na nadmorski višini 1347 metrov. Višinska razlika, ki jo prehodimo, pa je (-) 67 metrov, saj je samo izhodišče do planine višje, kot naš cilj. Čas trajanja poti je slabo uro in pol v eno smer.

Parkirali smo na parkirišču na Rudnem polju na Pokljuki in pot nadaljevali po cesti. Spustili smo se v travnato dolinico, kjer se cesta razcepi na dva dela. S hojo smo nadaljevali po levi cesti, ki preide v smrekov gozd. Pot smo nadaljevali po markiranem kolovozu z nekaj rahlimi vzponi in spusti in že smo pred seboj zagledali prve planšarske hišice.

Utrinek iz pohoda na planino Zajamniki. Foto: Vesenjak.

Razgledi na okoliške hribe in na najbližje dvatisočake so ob jasnem vremenu čudoviti. Zelo lepo se vidi na Triglav, Debeli vrh, Mišelj vrh, Tošč in drugi. Nekaj razgledov smo bili deležni že med samo potjo, najlepše pa smo doživeli še s planine. Med potjo so nas spremljale zaplate encijanov, ki se zaradi oblačnega vremena še niso uspeli zbuditi. Planina je zelo mirna, brez vrveža pohodnikov in je bila pravi kraj za umiritev naših misli.

Po malici in fotografiranju, po nekaj prijateljskih objemih, smo se odpravili do Koče na Uskovnici. Pot nas je vodila po makadamski cesti do razpotja poti čez planino Praprotnico in nato do same koče.

Planinska koča na Uskovnici je imetnik trajnostnega znaka Zeleni ključ.

Zeleni ključ je mednarodni okoljski znak, ki pospešuje ozaveščanje in skrb za okolje, nastanitvenim in drugim gostinskim objektom, ki se zavzemajo za trajnostne poslovne prakse Njegov namen je prispevati k preprečevanju podnebnih sprememb z nagrajevanjem in zagovarjanjem objektov s pozitivnimi okoljskimi pobudami.

Tudi od tukaj se odpira lep razgled na okoliške hribe. Uživali smo v lepih sončnih razgledih s svojimi planinskimi prijatelji in že delali plane za naslednja vandranja po naši prelepi Sloveniji.

Vabimo vse pohodnike, da se nam pridružite na naših poteh, saj če človek ljubi naravo, lahko povsod najde lepoto.

Zapisala: Marjetka Mlakar

Galerija slik pohoda

Skupščina PZS 2024

Ponosni smo, da je naše društvo bilo gostitelj letošnje skupščine PZS, ki se je odvila v petek, 19. aprila 2024, v Cirkulanah.

Vabilo na skupščino PZS 2024

Podrobneje o poteku skupščine PZS 2024 si oglejte na tej povezavi.

Nekaj slik iz skupščine PZS 2024 (Foto: Aljaž Zidanšek)

Pohod prijateljstva 2024

Odgovornost za pohodniški del prireditve Pohod prijateljstva, ki ga organizira OŠ Cirkulane-Zavrč, po tradiciji prevzame naše društvo. Tudi letos je bilo tako. Na šoli so dogodek opisali tako:

To soboto smo kljub slabši vremenski napovedi ponovno obuli pohodne čevlje in se podali med naše čudovite haloške griče na tradicionalnem, že 15. Pohodu prijateljstva.

Sonček in sveže pomladne temperature so nas spremljale na pohodu, ki ga je ob pomoči članov, vodnikov in markacistov PD Cirkulane vodil naš učitelj ter planinski vodnik, Ivo Zupanič.

Slikovni utrinek Mini pohoda prijateljstva vrtca. Foto: Valentina Zajec.

Sonček je vztrajal vse dopoldne in poskrbel, da smo našo prireditev lahko izpeljali točno tako, kot smo načrtovali, skoraj še bolje!

Pohodnike je na letošnjem prizorišču Športnega parka v Cirkulanah najprej pričakala otvoritev v družbi ravnateljice, ge. Suzane Petek, ter županje občine Cirkulane, ge. Antonije Žumbar, ki sta prijazno nagovorili obiskovalce na polnem stadionu.

V nadaljevanju so se z atraktivno točko predstavili mladi gimnastičarji naše šole, nastopa smo se že ozirali v nebo, saj je sledil doskok padalcev Aerokluba Ptuj.

Ker se je učencem že močno mudilo na delavnice, ki so kar vabile k udeležbi, smo prireditev nadaljevali na travnatih površinah, nekateri pa so se ustavili še ob lokalni tržnici, kjer so se društva predstavljala s svojimi dobrotami, koristnimi informacijami in drugimi zanimivostmi.

Zelo obiskana je bila tudi naša »infotočka«, saj je bil organiziran srečelov, kjer je prav vsak, ki je prispeval nekaj evrov za srečko, prejel vrečko presenečenja!

Otroci so uživali v aktivnostih društva Arbadakarba, Footgolf kluba Ptuj, Kluba tajskega boksa-Muay-Thai Gym Ptuj, motoričnem poligonu vrtca Cirkulane, v ustvarjalnicah z učiteljicami 1. triade naše šole itd. Za učence 2. in 3. triade je bil organiziran turnir v malem nogometu in odbojki na mivki, kjer so vsi pokazali veliko znanja in borbenosti. Tudi lačen ni bil nihče, saj so člani ŠD Cirkulane poskrbeli za okusno malico.

Hvala našemu ambasadorju letošnje prireditve, g. Stanku Fricu, ki si je vzel čas in opoldne s svojo družino preživel v naši družbi. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste kakorkoli prispevali, da je tudi 15. Pohod prijateljstva uspel in nam bo ostal v prijetnem spominu!

Kolektiv OŠ Cirkulane-Zavrč

Galerija slik pohoda (foto: Simon Simonič in Valentina Zajec)

Potep po Golteh

V soboto, 16. marca 2024, smo se kljub neugodni vremenski napovedi odpravili na pohod na Golte. Iz Cirkulan smo se odpeljali s kombijema, se ustavili še v Mozirju in nato nadaljevali proti parkirišču pri Alpskem vrtu, kjer se je naš pohod začel.

Napotili smo se proti hotelu in nato ob smučišču nadaljevali približno pol ure trajajočo pot na Medvedjek, ki je s 1573 m in je drugi najvišji vrh planote Golte, višji je vrh Boskovec1587m. Po postanku na vrhu Medvedjeka smo nadaljevali po krožni poti. Medvedjek je znan tudi potem, da je v osamosvojitveni vojni helikopter takratne Jugoslovanske vojske prebegnil v Slovenijo.

Udeleženci pohoda po Golteh, brez fotografa Vilija Jurgeca.

Po krajšem oddihu smo še opraviti del krožne Poti po Golteh. Občudovali smo prebujanje narave, gorsko cvetje, predvsem telohe in žafrane, resje, volčine… tudi trobentic manjkalo. Kljub temu, da še narava ni v polnem razcvetu nas ni pustila ravnodušnih.

Po nekaj manj kot tri ure hoje nas je pot skozi smučišče in gozd pripeljala do nove koče na Golteh. Koča je zelo lepa pričara domačnost tako da smo si z veseljem privoščili počitek ob dobri hrani. Imeli smo tudi srečo z vremenom, ko smo se posedli v koči je namreč začelo deževati. Izgleda, da smo »dobro naročili vreme.« Po počitku in okrepčilu smo se podali proti domu, zadovoljni da nam je pohod uspel.

Udeleženci pohoda smo prinesli domov veliko lepih vtisov, pridružite se nam na naših pohodih ter doživite čar narave tudi vi. Lepo vabljeni!

Zapisal: Vili Jurgec

Galerija slik pohoda