Dvodnevni tabor mladih planincev 2023
V sredo, 20.9.2023, smo se člani planinskega krožka podali na dvodnevni planinski tabor na območje Ravne gore v sosednji Hrvaški. Odhod avtobusa izpred šole v Cirkulanah je bil ob 8.00. Drugi dan, v četrtek, 21.9.2023, pa se bomo vrnili v zgodnjih popoldanskih urah.
Avtobus nas je odložil v Cvetlinu, kjer smo začeli pohod. Desno se nam je odstrl pogled na Velike pečine, ki so v jutranji svetlobi delujejo čarobno in skrivnostno. Po vaški in nato po serpentinasti planinski poti, ki ji pravimo tudi kačja pot, smo nadaljevali do Filićevega doma. V zgodnje jesenskem času je pot še posebej privlačna.
Po uvodnem spoznavanju z oskrbnikom in pomočnico, dogovori za termine obrokov, ki smo jih izvedli drugače, kot smo najprej planirali - kar se je izkazalo za boljše, ogledom sob in raziskovanju okolice je kmalu sledilo okusno kosilo, ki smo ga z užitkom snedli. Še posebej so nas razveselile palačinke z namazom po lastni izbiri.
Iz nahrbtnikov smo odložili odvečno opremo, in se podali na potep v okolico. Do »Križa« na markantnih Velikih pečinah, od koder smo si ogledovali prelepi Trakošćanski dvorec. Nato se vrnili v planinsko postojanko. Spotoma smo si ogledalo žal zaprt dom na Pustem duhu, zunanjost cerkvice Treh Kraljev, razgledni stolp na najvišji točki Ravne gore ter vzletišče zmajarjev in jadralnih padalcev.
Čas do večerje bomo zapolnili s športno rekreativnimi dejavnostmi na igralih in na nogometnem igrišču v vrtači. Pred večerjo je sledil kviz iz znanja. Pomerili sta se dve zelo izenačeni ekipi in posledično je bil takšen tudi rezultat, le ena točka je bila odločilna za zmago.
Sledila je okusna večerja, ki je prav tako teknila kot kosilo. Da smo malo potrošili odvečne kalorije je sledil nočni krožni pohod v okolici planinskega doma, najprej smo uporabili svetilke, po izklopu svetil, pa smo se potrudili varno gibati brez umetnih virov svetlobe.
Ker še nismo bili nič zaspani smo nadaljevali z družabno-socialno igro »vprašaj in poslušaj odgovor« in presojali ujemanje. Veliko zabavnih ujemanj se je napletlo. Naslednja je bila gibalno glasbena spretnostna igra, pri katerih tekmovalci plešejo okoli stolov dokler slišijo glasbo. Sedejo ob nastopu tišine - vendar je vedno en stol premalo… Nato še tuširanje in nočni počitek.
Drugi dan smo malo poležali, po prebujanju in vstajanju smo se zbrali v jedilnici in pozajtrkovali. Sledilo je pospravljanje in urejanje najetega prostora, poravnanje stroškov, skupinsko fotografiranje… Poslovili smo se od gostoljubnega oskrbnika »domara« kot se temu tam reče in se podali proti Trakošćanu. Ob uživanju v prelepi okolici, opazovanju izginjajoče stavbne in tehnične dediščine Zagorja smo po kakšnih dveh urah prispeli pod Trakošćanski dvorec. Privoščili smo si počitek, sladoled, kupili kak spominek pri lokalnih ponudnikih in že se je bilo potrebno vkrcati v avtobus za pot proti domu.
Žal se nekaterim našim članom letos tabora ni uspelo udeležiti, saj so se jim pokrili datumi tekmovanj, udeležbe na mednarodnih srečanjih učencev osnovnih šol…pa smo uživali še za njih-oni pa za nas. Brez skrbi, še bodo pohodi in še bodo tabori. Izkazalo se je, da je tudi septembrski termin za tabor zelo primeren, zato bo po vsej verjetnosti ostal stalnica.
Na koncu bi se želeli organizatorji in spremljevalci Maja, Aljaž in Ivo v imenu udeležencev zahvaliti šoli za vso podporo za izvedbo tabora kakor tudi Planinskemu društvu Cirkulane za poravnavo stroškov prevoza. Iskrena hvala.
Zapisal: Ivo Zupanič
Avtorji fotografij: Aljaž Zidanšek, Maja Tašner, Ivo Zupanič in domar Srečko :)
Pomladanski pohod mladih planincev 2023
Pa smo dočakali trenutek, ko se je pokrilo lepo vreme in možnost izvedbe. Po čudovitem zaključku letošnje bralne značke smo se mladi planinci podali na pohod proti Gradiškemu Humu.
Gradiški Hum je vrh v občini Cirkulane, v kraju Gradišča, ki je visok 336 m in nas očara s čudovitim razgledom. Je točka od koder so lepo vidni haloški griči, Ptuj ter Ptujsko jezero.
Uživali smo v prelepi naravi, spoznavali lepote domačega kraja, bili deležni gostoljubnosti tukajšnjih ljudi in se predvsem imeli lepo. Na razgledišču na Humu smo si ogledovali okoliško hribovje in tudi Ravno goro, kamor se bomo kmalu odpravili na dvodnevni tabor.
Nazaj grede smo obiskali še “Deželo regratovih lučk” in prav kmalu smo bili na izhodišču kamor so udeležence prišli iskat starši.
Zapisal: Ivo Zupanič
Pohodniško druženje mladih planincev
V soboto, 22. oktobra 2022, smo se odpravili na uvodni planinski pohod, v novi sezoni, po domači okolici. Tokrat smo se potepali po območju občine Zavrč.
Vir slike: Spletna stran občine Zavrč
Na pot smo se podali izpred šole v Zavrču. Krožna pot nas je vodila po markiranih poteh, ki vodijo po občini Zavrč in tudi po brezpotjih, pešpoteh in gozdnih vlakah.
Na pohodu smo namenili pozornost ustrezni planinski opremi, osnovam orientacije - predvsem orientiranju v naravi brez karte. Ogledali in pogovorili pa smo tudi o tehnični in sakralni dediščini kraja, ki smo jo srečali na našem pohodu. Pomembno je, da (s)poznamo in cenimo bogastvo domačega kraja.
Prijetno utrujenim nam je teknila malica iz nahrbtnika na postankih. Žigosali smo dnevnike Mladi planinec - tisti, ki jih še nimajo pa so dobili žig na roko.
Pohvalno je, da so se vsi prijavljeni pravočasno zbrali na zbirnem mestu in bili primerno opremljeni za pohod. Najbolj pa smo veseli novih članov mladinskega odseka PD Cirkulane, ki so bili z nami prvič.
Hvala tudi staršem za podporo in skrb pravočasen prihod otrok na zbirno mesto in prevoz domov po povratku.
Mentorji planinskega krožka se veselimo nadaljnjega sodelovanja in prijetnega druženja z vami.
Lep planinski pozdrav!
Zapis in fotografije: Maja Tašner in Ivo Zupanič
Galerija slik pohoda
Pohod na Kamniško sedlo
V soboto, 8.7.2023, smo organizirali pohod na Kamniško sedlo. Po planu PD Cirkulane je bil pohod na Kamniško sedlo predviden že nekaj prej, vendar zaradi takratnih vremenskih razmer ni bil izveden. Zato smo se odločili da ga izvedemo tokrat, saj so bile vremenske razmere zelo naklonjene.
Zbrali smo se pri šoli v Cirkulanah kot je naša navada. Nato vožnja proti Ptuju, Celju, Lučam in naprej proti Logarski dolini. Kmalu za vasjo Solčava na križišče, kjer smo se odcepili proti Logarski dolini. Od tu smo nadaljevali po cesti do parkirišča pri koči pod slapom Rinka, kjer smo parkirali in se pripravili na naš vzpon na Kamniško sedlo.
S parkirišča smo se usmerili na široko turistično pot, ki se začne zložno vzpenjati. Po dobrih desetih minutah hoje smo bili iz gozda, kjer smo prišli na razpotje in naredili nekaj posnetkov. Usmerili smo se levo v smeri doma na Okrešlju. Pot naprej preči mostiček in se na drugi strani začne strmeje vzpenjati. Po krajšem vzponu nas je pot pripeljala pod stene, od koder smo prečili vrha slapa Rinka. Ta del je izpostavljen padajočemu kamenju. Pot nato ponovno preči Savinjo in se naprej s pomočjo stopnic povzpne ob reki navzgor. Naprej smo se vzpenjali po desni strani in prišli do izvira Savinje, kjer smo ponovno prekoračili vodo. Na drugi strani gre pot v strnjen gozd in nas po krajšem vzponu pripelje do zimskega zavetišča na Okrešlju. Opazovali dom v gradnji, nadaljevali levo in v nekaj korakih smo že bili na poti od doma na Okrešlju proti Kamniškemu sedlu in Savinjskemu sedlu.
Kmalu smo prišli na rob razglednega travnika, kjer je razpotje. Nadaljevali smo levo v smeri Kamniškega sedla po poti, ki se sprva zmerno vzpenja skozi gozd in nato čez pas grmičevja. Pot se nato povsem položi in nas v kratkem prečenju pripelje do melišča po katerem smo se po dobro nadelani poti povzpeli do vstopa v manj zahtevno steno. Naprej smo se s pomočjo številnih varoval povzpeli stopnjo višje, kjer strmina nekoliko popusti, a je pot še vedno precej strma in izpostavljena padajočemu kamenju. Višje nas je pot pripeljala do strmega melišča, katerega smo prečili. Sledil je kratek vzpon po široki in nekoliko izpostavljeni polički za katero nas je pot pripeljala na prostrana travnata pobočja Kamniškega sedla. Le še nekaj korakov in že smo bili razpotju, kjer smo nadaljevali po zložni poti obdani s travniki. Od tu smo se v nekaj minutah spustili do Kamniške koče.
Na travniku proti Kamniški koči nas je spremljala naravna kulisa z gorskim cvetjem in rastlinjem. Tu smo lahko videli planike, encijane in še veliko drugega planinskega cvetja.
Na koči smo se okrepili, odpočili, nato pa smo se zadovoljni vrnili po isti poti v Logarsko dolino. Tu smo se uredili in se polni lepih doživetjih vračali proti domu ob analizi pohoda. Ker smo bili pridni, nas je v Slovenski Bistrici, naša blagajničarka povabila na sladoled za kar se ji zahvaljujemo in želimo, da obdrži to navado tudi v prihodnje.
Hvala vsem za prijetne trenutke ki smo jih doživeli in vas vabim na naša naslednja druženja.
Zapisal: Vili Jurgec
Galerija slik pohoda
Pohod in raziskovanje Krka
V petek, 9. 6. 2023, smo se v ranih jutranjih urah odpravili na naše trodnevno potepanje po Krku. Težko smo pričakovali ta dan in končno smo se srečali planinci našega društva, se prijateljsko pozdravili, si stisnili roke in se odpravili na pot.
Pot je bila polna prijaznih besed, prijateljskih pogovorov, načrtov za v prihodnje in smeha. Tako smo po nekaj urah vožnje prispeli na Krk v kraj Soline, kjer nas je sprejel prijazen možakar, ki nam je oddal apartmaje. Predstavil nam je otok Krk, poti, Camino poti in nam zaželel varen korak.
Otok Krk je bil izbran za prvi odsek hrvaške Camino poti, ki je bil uradno označen z rumenimi puščicami na modri podlagi (prilagojen hrvaškim tradicionalnim simbolom). Za vse romarje, ki bi radi odkrili to novo dopolnitev evropske mreže Camino poti, je na voljo uradna hrvaška poverilnica (romarski potni list) z znamkami Camino, ki odraža lokalno kulturno dediščino. Razdeljena je na sedem etap, pri čemer se prehodi nekoliko več kot 20 km na dan. Po pešpoteh, kolovozih, majhen del pa tudi po cestah vodi prek večjih krajev: Brzac, Malinska, Omišalj, Čižići, Vrbnik in Baška ter pri tem deloma poteka ob obali, zavije pa tudi v notranjost.
Za prvi dan smo si izbrali pot od Porata do Njivic. To pot smo si izbrali, ker je delno Camino pot in je vodila ob obali. Ta pot mi je ostala tudi najbolj v spominu, ker so bili tu najlepši razgledi na morje, na obalo. Morje je bilo prekrasne modro-zelene barve, ki te je kar klicalo k kopanju, a mi pohodniki smo s polnim tempom odšli svojemu cilju naproti. Tod je bila tudi bujna zelena vegetacija, okrasni grmički, polno cvetja in vsepovsod se je razlegal prečudovit vonj okrasnega grmičevja. Po koncu našega vandranja smo se okopali v prijetno sveži morski vodi. V tem času je bilo še vse mirmo in spokojno, nikjer nobenega turista in ne vrveža.
Naš Stanko in Vili sta nas po pohodu odpeljala s kombijema v apartmaje. Uredii smo se in si pripravili večerjo. Specialitete iz žara pa so bile kot nalašč za naše lačne trebuščke. Posedeli smo in se pogovarjali ter šalili še pozno v noč. Ob glasbi smo tudi zaplesali, saj je naš član Alojz na ta dan praznoval rojstni dan. V krogu smo mu zapeli vse najboljše, mu čestitali in tako omeščali njegovo planinsko srce.
Drugi dan smo se zbudili bolj pozno, se v miru pripravili in pozajtrkovali. Odpravili smo se proti Baški. Pot nas je vodia mimo kampa skozi borov gozdiček, kjer smo nad sabo že takoj srečali ovčke. Že po nekaj minutah se je zeleni svet nenadoma spremenil v popolnoma kamnito pokrajino in potreben je bil previden korak, saj se je kamenje po tleh rado izmikalo in premikalo pod nogami. Izgubiti se je skorajda bilo nemogoče, saj je pot ves čas dobro označena pa še naš vodnik Vili skrbno bedi nad potjo. Po prvem resnejšem vzponu smo naenkrat imeli za sabo prekrasen razgled na Baško in cerkev sv. Ivana visoko nad njo. Pot smo nadaljevali po kamniti pokrajini in kmalu smo pred sabo daleč spodaj zagledali Velo in Malo Luko. Zastal nam je dih, ko smo videli toliko lepote narave na enem mestu. Spustili smo se navzdol do Male luke, kjer smo se okopali in okrepčali. Voda je bila prijetna, prečudovite modre barve in predvsem zelo čista. To je bila idealna lokacija za počitek in sprostitev ob valovanju morja.
Naslednje jutro smo po zajtrku pospravili apartmaje in se odpravili novim dogodivščinam naproti. Za ta dan smo si izbrali lažje poti, bolj za sprostitev in užitek. Ogledali smo si najožjo ulico na Krku v mestu Vrbnik in prekrasno skrito samotno plažo, kjer bi lahko ostal kar za vedno. Ko sem videla vse tiste lepe kamenčke, sem vedela, da bi lahko tu ostala za dlje časa. Vrbnik je eno izmed najstarejših naselij na otoku Krku, o tem pričajo številne arheološke najdbe iz prazgodovine in antike. Vrbnik je tudi eno izmed najbolj slikovitih mest na Krku, saj je zgrajen na visoki skali in ob morskih meglicah »lebdi nad morjem«. Avtohtona arhitektura ter lepa pokrajina so le del lepot Vrbnika. Odpeljali smo se še do Omišalja in si vzeli malo prostega časa za raziskovanje.
Naredili smo še zadnje fotografije in se polni lepih vtisov odpravili proti domu. S prijatelji, z ljudmi dobre volje, je v naravi še posebej lepo. Bili smo zadovoljni in sproščeni, saj nam je znova uspelo doseči cilj.
Zrapisala: Marjetka Mlakar
14. pohod prijateljstva
Za nami je 14. POHOD PRIJATELJSTVA. Pohod prijateljstva je bil v soboto, 27. maja 2023. Pohodniški del prireditve je po tradiciji prevzelo naše društvo. S tem smo obeležili bližajoči praznik občine Cirkulane. Na prireditvi smo se predstavili tudi s svojo stojnico.
Utrinek iz pohoda prijateljstva 2023. Foto: Vili Jurgec
Prireditev, je veliko več kot pohod. Je druženje generacij, srečanje prijateljev, otrok, vseh občanov, društev, vseh deležnikov iz občin Cirkulane in Zavrč, pa tudi širše. Poleg pohoda Borl-Zavrč nas je na stadionu ŠD Zavrč čakalo veliko zabavnega dogajanja, ustvarjalnih delavnic, športnih aktivnosti, tržnic, srečelov…
Vljudno vabljeni na naša sledeča planinska druženja!
Zapisal: Ivo Zupanič
Spomladanski pohod Kofce-Košuta
soboto 29.4.2023 je planinsko društvo Cirkulane organiziralo pohod na Kofce, 1480 m visoko planino pod Velikim vrhom in Košuto.
Skupina s 17. pohodniki se je z dvema kombijema odpeljala proti Tržiču, in sicer po cesti ki vodi do Ljubelja. Naša pot se je nadaljevala mimo gostilne Ankele, vse do parkirišča pri domačiji Matizovec.
Po krajši pripravi na naš vzpon, smo iz parkirišča zakorakali po lepi gorski poti, obdani z mogočnimi smrekami do jase od koder smo že opazili dom na Kofcah. Vreme je bilo zelo ugodno za pohod, ni bilo prevroče, tako da smo brez težav premagovali predvideno pot in opazovali naravo in gore, ki so bile v jasnem vremenu prečudovite. Imeli smo lep razgled na zasneženo gorovje Košute, ki se je dvigala pred nami.
V nadaljevanju našega vzpona se je lepota gozda končala in odprla se je nova, ob vstopu na planino, s pogledom na dom in okoliške vrhove. Razgled je bil res čudovit.
Brez težav smo prišli na dom na Kofcah se posedli, odpočili ob hrani v čudovitem ambientu doma na Kofcah. Od tu smo imeli pogled proti vzhodu na pobočje mogočne Košute, proti jugozahodu na vrhove Kamniških Alp, Kriške gore do Dobrče. Na zahodu na Julijce s Triglavom in Pokljuko, v bližini pa še na Begunjščico in Stol. Po malo daljšem postanku smo se odpravili še na urico oddaljeno planino Šija 1528 m pod Malim Kladivom, ker nam je skrbnik koče odsvetoval vzpon na vrhove nad kočo.
Zelo hitro smo brez težav in kakšnih večjih vzponov prišli do planine Šija, kjer so v objektu bivše karavle uredili prijetno planinsko postojanko, ki je izhodišče za pristope na okoliške vrhove Košute.
Po vrnitvi na Kofce, si je lahko vsak po svoji želji privoščili še malico. Dom na Kofcah je namreč znan po pestri ponudbi jedi in njihovih štrukljev.
Na poti v dolino do visokogorske kmetije Matizovec, nas je čakala lepa pot po strmini med koreninami in skalami (spusta višinske razlike 400 m), čeprav so nekaterim noge že kdaj pa kdaj klecnile, ni omajalo vedrega razpoloženja v skupini. Zadovoljni s prehojeno potjo, smo vstopili v kombije in se odpeljali proti Tržiču in naprej proti domu.
Udeleženci pohoda so bili zadovoljni z dobro načrtovano in izpeljano potjo pohoda. »Pa kmalu spet na kakšen pohod« je želja vseh udeležencev.
Zapisal: Vili Jurgec
Galerija slik pohoda
Zimski pohod na Raduho 2023
Po programu pohodov smo organizirali v soboto, 11. 3. 2023, zimski vzpon na Veliko Raduho. Zbrali smo se pred OŠ v Cirkulanah od koder smo krenili ob 5.30 uri.
Pot smo nadaljevali proti Mozirju. Iz Mozirja smo se peljali proti Logarski dolini do vasi Struge, kjer so nas oznake za Snežno jamo na Raduhi usmerile desno na ožjo vzpenjajočo cesto. Omenjeni cesti, ki ima nekaj križišč sledimo v smeri kmetije Raduš nik. Po 16 km vožnje od mesta, ko smo zapustili glavno cesto pridemo do izhodišča, kjer je manjše parkirišče.
Ob parkirišču smo opazili planinske smerne table za kočo na Loki in Raduho, ki nas usmerijo na slabšo gozdno cesto, ki se vzpne skozi pas gozda. Že po eni uri hoje stopimo iz gozda na spodnji del planine Loka. Vzpon nadaljujemo po razmeroma strmi cesti, po kateri se v nekaj minutah povzpnemo do koče na Loki. Sledil je krajši počitek za čaj in prigrizek pred kočo na Loki.
Od koče smo nadaljevali po markirani poti v smeri Raduhe, le ta pa se je že po nekaj deset korakih razcepila na dva dela. Nadaljevali smo rahlo levo (rahlo desno Durce) po poti, ki se zložno vzpenja po levem robu dolinice. Pot kmalu zavije v levo ter se strmo vzpne skozi pas redkega gozda po zasneženi in spolzki poti, ki je bila nevarna za zdrse tako, da smo se vzpenjali zelo previdno. Strmina je kmalu popustila a pot je bila zasnežena in gladka. Po približno eni uri hoje od Koče na Loki, se nam z desne priključila pot od Durc, mi pa smo po krajšem počitku nadaljevali levo po prečni poti v smeri Raduhe. Vreme je bilo zelo ugodno, sončno le da je na delih poti kar močno pihal veter.
Pot je zasnežena ampak varna, tako da smo res uživali. Bolj, ko smo se bližali vrhu lepši so bili razgledi. Tudi vzdušje med udeleženci je bilo prijetno. Proti vrhu nas je vodil naš mladi planinec Aljaž in nam diktiral tempo. Pot nas je hitro pripeljala na vrh Male Raduhe, nato pa še na glavni greben Velike Raduhe, s katerega so se nam odprli lepi pogledi na vse strani tako, da smo opazovali lepote gora v zimski idili. Lepo se je videla Ojstrica, zadaj Grintovec . Lepo smo videli tudi pogorje Košute, ulice in gorovja v Avstriji.
Po krajšem počitku, fotografiranju in občudovanju lepot smo se po isti poti pričeli spuščati proti našemu izhodišču. Previdno smo se spuščali in opazovali meglice, ki so v daljavi pričele zakrivati nekatere vrhove. To je bila še ena potrditev in dokaz več da je potrebno gore obiskovat čim prej zjutraj in dopoldan, ker se v popoldanskih urah začnejo spreminjat vremenske razmere in s tem posledično se poslovijo lepi razgledi, tudi v gorah velja pravilo »rana ura zlata ura«.
Ob kramljanju se je naš spust hitro bližal koncu, hitro smo bili pri kapeli malo pred kočo tu smo naredili nekaj fotografij, se okrepčali, popili čaj in po počitku nadaljevali do izhodišča. Tu smo se uredili, posedli v kombi in se polni lepih vtisov vrnili proti domu.
Pohod na Raduho je bil letošnji prvi dvatisočak, ki smo ga z lahkoto osvojili. Sklenili smo, da si želimo še več takšnih pohodov in še v večjem številu. Lepo vas vabimo na naše naslednje pohode, ki bodo na nižje pa tudi višje vrhove. Skupaj lahko osvojimo tudi kaj bolj zahtevnega. Vidimo se na naslednji turi.
Zapisal: Vili Jurgec
Zimski pohod na Uršljo goro – 1699 m
Kot vsako leto nas planince PD Cirkulane gore privabljajo tudi, ko so zasnežene, kar jim da dodatno lepoto, ko so pokrite z debelo snežno odejo.
V soboto, 4.2.2023, smo se planinci zbrali pred šolo v Cirkulanah in se v lepem številu podali preko Ptuja, Slovenskih Konjic, Slovenj Gradca in skozi Kotlje do izhodišča pri Koči na Naravskih ledinah. V prijetnem vzdušju je čas zelo hitro minil, kmalu smo stopili iz kombija, se primerno opremili in nadaljevali po markirani zasneženi poti, ki nas je vodila cilju nasproti.
Uršlja gora ali Plešivec je razgledna gora med Slovenj Gradcem in Črno na Koroškem. Na vrhu oziroma malo pod njim stoji Cerkev svete Uršule, ki je najvišje ležeča cerkev v Sloveniji. Na vrhu pa ne stoji samo cerkev, ampak tudi prijetno topel planinski dom, križ in razgledna plošča. Med domom in vrhom pa so postavljeni oddajniki, ki so vidni skoraj z vseh sosednjih vrhov.
Uršlja gora, 4.2.2023. Foto: Vili Jurgec
Med potjo smo naredili nekaj slik sončne zimske idile, ki nam jo je podarila narava. Hitro in mirno brez težav smo premagali zasneženo pot proti vrhu. Vzeli smo si čas za lepe razglede, ki so se nam ponujali. Ponudil se nam je razgled na Peco ter v ozadju na Kamniško Savinske Alpe, pogledi so segali tudi na zasnežene Avstrijske Alpe. Bili smo navdušeni, takšni razgledi so neponovljivi, lahko jih doživiš samo v zimskem času.
Pot nas je vodila do križa mimo oddajnika, nato smo se spustili mimo cerkve Svete Uršule, vse do planinskega doma. Namestili smo se v sobo s kaminom, kjer smo se ogreli, pogovarjali in se okrepčali.
Po počitku, ki nam je prijal, smo se po isti poti podali nazaj v dolino. Vreme je bilo prelepo, kot se spodobi za ta letni čas. V sončnem in ne preveč hladnem vremenu nas je spremljal tudi veter. Brez večjega napora in utrujenosti smo prišli do našega kombija, kjer smo odložili nahrbtnike ter topla oblačila. Naš najmlajši član pohoda Aljaž je brez utrujenosti premagal vzpon in seveda tudi varen spust do izhodišča ne glede na razmere. Kot že večkrat, nam je tudi tokrat dokazal, da mu lahko čestitamo za vse premagane vzpone.
Bilo je lepo. Zima ima svoj čar, tako da vas vabim na naslednjo zimsko turo na Raduho in Kredarico morda tudi Triglav pozimi. Želim vam veliko lepih in prijetnih trenutkov na naslednjih zimskih, spomladanskih in poletnih pohodih.
Zapisal: Vili Jurgec
Novoletni pohod na Donačko goro 2023
V soboto, 7. januarja 2023, smo izpeljali tradicionalni novoletni pohod na Donačko goro. Kljub temu, da je bolezen nekaterim članom preprečila udeležbo, se nas je pohoda udeležilo lepo število.
Večina se nas je zbrala ob 7:30 uri, pri šoli v Cirkulanah. Vožnjo smo nadaljevali do Žetal, kjer smo naredili (tudi po tradiciji) postanek in počakali še dve udeleženki našega pohoda. Sledilo je še malo vožnje, parkiranje, preobuvanje, nameščanje opreme, nekaj napotkov za pot..., in tako smo se mladi in malo manj mladi pogumno podali na pot. V lepem januarskem dnevu, morda celo nekoliko pretoplem za ta čas, smo se podali proti vrhu po strmi poti, ki vodi do jeklenic. Po uspešnem prehodu čez njih, smo se podali še do razgledišča levo. Po razgledovanju smo se podali proti vrhu kjer smo se srečali še članico in članom društva in njuno mlado planinko.
Na vrhu smo si čas smo zapolnili z razgledovanjem prelepe okolice, malico, klepetom in seveda fotografiranjem. Ko smo se zbrali vsi, smo se spustili do Rudijevega doma.
Bilo je lepo. Zahvaljujem se Stanku in Aljažu za pomoč pri vodenju pohoda, vsem udeležencem za prijetno družbo in seveda vse čestitke najmlajšima udeležencema pohoda. Le tako naprej!
Lepo vabljeni na naslednje pohode.
Zapisal: Ivo Zupanič
Martinov pohod 2022
V jeseni dobi narava čudovite pravljične barve, listje na drevesih se obarva v rjavo-rdeče barve. Tudi zlate barve v vinogradih, ki se prelivajo v žlahtni kapljici, dajejo Martinovemu poseben čar. Vse to se še posebej odraža v naši prelepi pokrajini, v Halozah, kjer ne manjka rujne kapljice domačih vinogradnikov.
Kakor vsako leto, je imelo naše planinsko društvo tudi letos pohod ob Martinovem, tokrat že petnajsti tradicionalni pohod po naših gričih občine Cirkulane. Na prelepo sobotno Martinovo jutro, 12. 11. 2022, ko so žarki po nekaj jutrih meglenega vremena končno spet pokukali na plano, se je pred OŠ Cirkulane pod vodstvom PD Cirkulane zbralo lepo število pohodnikov od blizu in daleč ter se podalo po že znani trasi, po delu Bračičeve poti. Pridružili so se nam planinski prijatelji iz planinskega društva iz Polzele, katerih smo zmeraj zelo veseli, tako nas je bilo skupaj na pohodu nekaj preko 60 udeležencev.
Opazovali smo čarobne barve, s katerimi se je poigrala mati narava, prav tako pa uživali ob lepem vremenu, ki je bilo kot naročeno. Uživali smo v čudovitih razgledih iz Gruškovskega Huma (341 m n.v.), kjer smo imeli pogled na Ptuj, Ptujsko jezero, Boč, Donačko goro in nekoliko oddaljeno Ivanjščico, Sleme ter haloško pokrajino.
Pot nas je vodila do domačije Milana in Zinke Kelc v Gruškovcu, kjer smo se poveselili, pokramljali in bili prijetno presenečeni ob pogostitvi ter pokušini mladega in starega vina. Pot smo nadaljevali proti Cirkulanam in se ustavili pri naših planincih, pri družini Bratušek, kjer smo so dobili težko pričakovano kavico.
Za nami je še en tradicionalni pohod, ki ga želimo ohraniti tudi v prihodnje z željo, da se ga udeležimo v še večjem številu in predvsem uživamo ob dobri haloški kapljici in seveda v dobri družbi.
Zapisala: Marjetka Mlakar