Zimski pohod na Veliko planino 2024

Planinsko društvo Cirkulane je v soboto, 3. februarja, organiziralo zimski pohod na Veliko planino. Zjutraj smo se pohodniki ob 6:00 uri zbrali pri šoli v Cirkulanah od koder smo se napotili proti Ptuju. Med potjo smo pobrali še druge pohodnike. Kljub ne preveč lepi napovedi se je pred nami najprej odpiralo lepo jutro in z veseljem smo se podali novim dogodivščinam naproti. Po dveh urah smo prispeli do parkirišča ušivec pod Veliko planino.

Iz parkirišča smo se po gozdni markirani poti napotili v smeri Male planine proti Veliki planini nato do velikega pastirskega stana. Velika planina je pastirsko naselje, ki ima značilno tipično arhitekturo. Na planini je okrog 140 hiš, so lesene, strehe pa krite s smrekovimi skodlami, ki segajo zelo nizko. Tu smo pričakovali več snega ampak bile so samo snežne zaplate, tako do je bilo zelo dosti kopne poti brez snega.

Velika Planina
Utrinek iz pohoda na Veliko planino. Foto: Villi Jurgec, 2024.

Vreme je bilo oblačno in v daljavi smo videli, kako veter preganja meglo. Upali smo, da nam jo vreme ne zagode preveč. Naša pozitivna energija, veselje in smeh so pregnale še to oblačnost in že smo zagledali v daljavi kapelico Marije Snežne na vrhu kopnega hriba. Od tu smo imeli lep razgled na velik del Velike planine ki je posejana z lepo urejenimi lesenimi hišami, ki so si podobne. Tu se korak ustavi in misli se umirijo. S tega kraja lahko opazuješ umirjeno naravo in usmeriš pogled na v tem času zasnežene gore kot so Ojstrica, Grintovec, Planjava, Kamniško sedlo, Mlinarsko sedlo, Skuta in še kar nekaj drugih.

Po krajšem oddihu in fotografiranju smo nadaljevali proti najvišjemu vrhu Velike planine Gradišče (1666) nato pa vse do zgornje postaje sedežnice na Veliki planini. Tu smo malo uživali v razgledih, malo pokramljali nato pa se po Zelenem robu podali do Domžalskega doma, kjer smo se odpočili in okrepčali.

Velika planina slovi po kravjem siru in po pastirski malici – kislem mleku in ajdovih žgancih. Zaenkrat so bile planšarske koče še zaprte, saj se sezona še ni začela. Tako da bo potrebno počakat do poletja in takrat v sezoni še enkrat obiskat Veliko planino in uživat v pastirski malici.

V popoldanskih urah smo se odpravili do parkirišča, polni lepih vtisov in dobre volje. Med planinskimi prijatelji je na izletih planinskega društva Cirkulane vedno lepo. Pohvala tudi našemu najmlajšemu planincu Aljažu kateri nas spremlja že nekaj let tudi na zahtevnih in manj zahtevnih pohodih. Dragi planinci, vabimo vas na naše skupno druženje tudi v prihodnje.

Zapisal: Vili Jurgec

Galerija slik pohoda

Glasovanje za pridobitev učnega čebelnjaka

Čebelarska Zveza Slovenije je skupaj s PRVO POKOJNINSKO DRUŽBO objavila javni razpis za čebelarska društva v okviru katerih delujejo čebelarski krožki za dobavo in postavitev učnega čebelnjaka.

Z umestitvijo čebelnjaka v park dediščine mladi čebelarji iz Završke šole nimajo več enakih možnosti za delo na čebelnjaku kot mladi čebelarji iz Cirkulan. Zato se je čebelarsko društvo Zavrč skupaj z osnovo šolo Cirkulane-Zavrč prijavilo na razpis za pridobitev učnega čebelnjaka v Zavrču.

Cebela


Točke za pridobitev prinaša javno glasovanje v katerem lahko sodelujejo vsi obiskovalci spletne strani https://www.prva.si/druzbena-odgovornost/dan-prihodnosti/prvacebela-glasovanje/ v času od 1. 2. 2024 do 29. 2. 2024. Zbrani glasovi oziroma čebelice se bodo pretvorile v točke, te pa se bodo prištele številu točk, ki smo jih dosegli na komisijskem delu razpisa.

Veliko članov našega planinskega društva je tudi čebelarjev, tudi večina mladih planincev je pri čebelarskem krožku, zagotovo pa smo vsi ljubitelji in varuhi narave ter podporniki sonaravnega gospodarjenja. Zato vas VABIVA, DA GLASUJETE ZA ČEBELARSKO DRUŠTVO ZAVRČ IN S TEM PRIPOMORETE K DOSEGANJU ČIM VEČJEGA ŠTEVILA TOČK.

Kot zanimivost se zdi na tem mestu dodati podatek iz šolske kronike, da so v završki šoli po koncu prve svetovne vojne že čebelarili in, da so čebelarske vsebine bile del učnega načrta. Imeli so tudi svoj učni čebelnjak oz. bučelnjak, kot se je temu takrat reklo. POMAGAJTE NAM OBUDITI TRADICIJO.

Za vsak vaš glas, iskrena hvala!
Mentor Edi Hojnik in somentor Ivo Zupanič

Novembrski pohod na Ravno goro

V soboto, 25.11.2023, smo se podali na pohod na Ravno goro v sosednjo Hrvaško.

Izpred šole v Cirkulanah smo po krajši vožnji prispeli v Cvetlinske jazbine, kjer sta nas že čakala dva naša pohodnika. V lokal smo stopili na kavo, parkiranje je pač treba nekako »odslužiti« in, po tem, pričeli s hojo proti Križu na Cvetlinskih stenah. Odločili smo se za obisk sten in nato nadaljevanje poti proti Pustemu duhu, do cerkvice Treh Kraljev, vrha Ravne gore, vzletišča jadralnih padalcev…in nato do Filičevega doma.

Tamkajšnji domačini še vejo kaj je gostoljubje, prijazno so nas pozdravljali, ponudili okrepčilo, pravo presenečenje pohoda pa je šele sledilo. Ob postanku na Pustem duhu, smo opazili, da je postojanka odprta in ne samo to, oskrbnik nas je prijazno povabil v ogreti prostor in nas počastil s pijačo. Res prijaznost kakršne v današnjem času ne doživiš pogosto.

Po skupni fotografiji na postojanki Pusti duh, smo nadaljevali mimo cerkvice Treh kraljev na najvišjo točko Ravne gore z razglednim stolpom in nato v postojanko Filičev dom. Tu smo se okrepčali, odpočili, poklepetali… in, ko se nam je zazdelo da je čas zato, odpravili na izhodišče.

Ravnogorci

Na izhodišče smo se podali po poti, ki zavije levo ob jasi, saj je za spust veliko varnejša kot pot po kateri smo se povzpeli. Odpadlo listje, razmočen teren, mokre skale in korenine so neredko vzrok padcev, zato smo se že zjutraj posvetovali in »obrnili« predvideno traso. To se je izkazalo za dobro, saj smo vsi prehodili pot brez padcev ali zdrsov. Ravna gora pač ni samo ravna.

Nazaj grede smo sprejeli že jutranje povabilo za okrepčilo prijazne domačinke in kaj hitro smo bili na parkirišču. Tu smo se zadovoljni in polni lepih vtisov na lep pohod razšli. Kljub temu, da je bil dan hladen in občasno vetroven, nas je narava obdarila tudi s sončnimi žarki, ki poznojesensko naravo obarvajo v prav posebne čarobne odtenke.

Hvala vsem za dobro družbo posebne čestitke pa nadobudnima mladima planincema Ivani in Aljažu. Le tako naprej!

Zapisal in fotografiral: Ivo Zupanič

Galerija slik pohoda

Martinov pohod, 11.11.2023

Kot vsako leto smo tudi letos organizirali pohod ob Martinovem, ki nekako zaključuje jesenska dela. Ta praznik je pri nas v Halozah še posebno priljubljen, saj se v teh dneh mošt spremeni v vino, kar pa je dober razlog za veselje in praznovanje. Tako je bilo tudi letos.

Martin

Na letošnjem tradicionalnem planinskem pohodu, 11.11.2023, so se nam pridružili planinci planinskega društva Preddvor in planici PD Polzela. Zbrali smo se pri mesariji Kokol v Dolanah. Čeravno nam vremenske razmere niso prizanesle se nas je zbralo kar lepo število. Tako nas je bilo skupaj nekaj manj kot 100. Ampak tudi vreme se je ob pravem času izboljšalo, kljub deževnemu jutro je posijal žarek upanja, tako da smo ob10 uri lahko začeli s pohodom po Bračičevi planinski poti. Čeprav je bil teren razmočen ni bilo posebnih težav pri začetnem vzponu saj so nekaj dni pred tem naši markacisti lepo uredili stopnice in pot. Ne glede na število udeležencev smo pot zelo hitro premagovali tako da smo bili ob dogovorjeni uri pri vinski kleti Zvonka Arnečiča. Pričakala nas je prijazna družina, ki nam je ponudila haloško ocvirkovko, domači kruh in seveda tudi predstavitev kmetije, ki jo je predstavil vinogradnik Zvonko. Sledila je poskušnja vin pridelano v domačem vinogradu. Zvonko nam je opisal tudi sorte grozdja, katerega vino smo poizkusili.

Pot smo nadaljevali ob prisrčnem kramljanju in opazovali prelepe barve jeseni in že smo bilo pri spustu proti industrijski cono v Dolanah. Tu smo prečkali regionalno cesto in se podali proti Velikemu vrhu na katerem hribu stoji romarska cerkev Svete Ane. Vreme je bilo za ta letni čas prečudovito, kakor tudi družba pohodnikov tako, da je čas zelo hitro minil in že smo bili pred cerkvijo sv. Ane. Nekateri so si ogledali cerkev, nekateri uživali ob lepem razgledu na haloške hribe ter Ptujsko polje. Sledila je zaključna pogostitev ob dobri hrani, kapljici in poslušanju prijetnih zvokov harmonik, baritona in kitare. Hvala vsem za pomoč priprave pogostitve, velika hvala glasbenikom, kakor tudi vsem udeležencem pohoda. V prihodnje si želimo več takih srečanj, še z večjo udeležbo, ker več nas je prijetnejše je druženje. Verjamem, da nam je pohod uspel in da so bili tudi naši gosti zadovoljni. Hvala vsem našim članom za pomoč pri pripravi in realizaciji tega dogodka.

Naše druženje se je zaključilo okrog 16:30 ure. Zadovolji smo se poslovili ter si zaželeli še več takšnih prijetnih druženj.

Zapisal: Vili Jurgec

Galerija slik pohoda

Slovensko primorje, 16. in 17. 9. 2023

Kot že večkrat, smo planinci PD Cirkulane organizirali pohod po Slovenskem primorju. Pohod se sicer ne ujema s planom naših pohodov, ki smo ga zaradi raznih obveznosti prisiljeni prilagajati glede na razmere in več dejavnikov, ki vpliva na izvedbo in organizacijo pohoda.

Ob štirih zjutraj smo se zbrali pred OŠ Cirkulane, se pozdravili in se podali novim dogodivščinam naproti. Odpravili smo se proti Ptuju ter nato skozi Kidričevo in Slovensko Bistrico, skozi Ljubljano do Ankarana. Sledilo je manjše okrepčilo preden smo se podali na Beblerjevo krožno planinsko pot. Vreme je bilo prijetno tako, da ni manjkalo prijetnega vzdušja med pohodom po lepi primorski pokrajini. Na poti smo občudovali lepote kraškega gozda, manjših vinogradov in kamnite kraške hiše. Pot na je vodila skozi Hrvatine, od koder smo imeli čudovit razgled na Trst s pristaniščem. Po krajšem počitku smo pot nadaljevali proti razgledu na Koper od koder smo opazovali pristanišče z ogromnimi parkirišči novih avtomobilov, ki so čakali za na daljni transport v številne evropske države.

Nadaljevali smo skozi vinograde, kjer so v lepem sončnem vremenu obirali grozdje. Ob počitku na robu vinograda smo tudi mi malo poskusili in se posladkali z muškatnimi sortami grozdja. Pot nas je vodila naprej proti Kopru in Ankaranu, a ker je bilo precej toplo in še nekaj poti pred nami smo se odločili, da pokličemo našega šoferja mini busa, kateri nas je dostavil nazaj na izhodišče. Tu smo si privoščili dobrote iz naših nahrbtnikov in hladne napitke, si malo odpočili, nato pa nadaljevali z našimi aktivnostmi. Pot se je nadaljevala iz Beblerjevega parka v Ankaranu po lepo urejeni brvi skozi slani travnik z značilnim rastlinjem, travo in grmičevjem značilnim za to območje ob morju. Na koncu slanega travnika smo si ogledali znamenito pokopališče-odlagališče školjk, ki jih odlaga morje. Zanimiva posebnost vredna ogleda.

20230917 105830

Ura je bila že tri popoldan, ko smo se odpeljali do našega, že tradicionalnega, hostla Evropa v Portorožu kjer smo se namestili, nato pa je vsak po svoji želji izkoristil čudovito popoldan ob morju. Nekateri smo si privoščili kopanje v prijetne toplem morju, drugi pa so si privoščili sprehod po mestu. Čas tam zelo hitro teče kar pripomore seveda dobra družba, tako da je dan zelo hitro minil. Skupaj smo povečerjali nato pa smo vsak po svoje izkoristili prijeten večer. Eni s sprehodom po Portorožu, nato smo zavili na hladen napitek v lokal ob morju z živo glasbo kjer so nekateri udeleženci pohoda pokazali svoje plesne sposobnosti.

Naslednji dan po zajtrku smo nadaljevali z našimi aktivnosti. Marjetka je popeljala naše planince skozi tunel stare železnice do Strunjan, na to po cesti mimo oljk, do razgleda Mesečevega zaliva in do razgledne točke pri križu. Od tod se lepo vidi Izola, Koper, Piran. Tu smo občudovali biserno slovensko obalo s klifom in vdihavali čudovit primorski zrak, naredili smo nekaj lepih posnetkov v prelepem naravnem okolju. Po vsem tem smo se podali do plaže v Strunjanu.

Sledilo je kopanje in uživanje na čudovitem sončnem koščku slovenske obale.

Ker je vsega lepega enkrat konec, smo se tudi mi morali posloviti od lepih krajev. Domov smo se vračali polni lepih občutkov in doživetij, ki so zelo hitro minila. Med potjo smo že snovali in izražali želje za nove pohode v prihodnje. Naša vmesna postaja so bile Trojane, kupili smo dišeče krofe in nato se podali proti domu. Domov smo prispeli varno v večernih urah. Bilo je nepozabno, uživali smo v dobri družbi, ostal je pa lep spomin na obmorsko rastje, kamenje, morje in skale. Upam da je bilo druženje z aktivnostmi zadovoljivo, zato vas vabim še v večjem številu na naše planinske podvige.

Zapisal in fotografiral: Vili Jurgec

Glerija slik