Sedemnajsti pohod prijateljstva

Naše društvo po tradiciji prevzame odgovorno nalogo vodenja pohodniškega dela prireditve Pohod prijateljstva. Tudi letos ni bilo drugače. Svojo dejavnost pa smo predstavili na samostojni stojnici. V nadaljevanju povzemam zapis o dogodku s spletne strani šole.

Hladno aprilsko jutro je kaj urno postalo sončno, saj je 11. 4. znova prišel sobotni dan, ko smo lahko že tradicionalno spletli niti prijateljstva in zgradili mostove povezovanja.

Pohod prijateljstva je velik vsakoletni dogodek, v katerem se v OŠ Cirkulane-Zavrč poveže z najrazličnejšimi podjetji, društvi in drugimi deležniki iz Zavrča in Cirkulan.

Ko vidimo trumo majhnih nožic naših otrok in učencev, ki korakajo po haloških poteh, se “valijo” čez ravnice in klance, družbo pa jim delajo mamice, atiji, sestre, dedki in babice, nam pri srcu postane toplo.

Tako smo tudi letos delali majhne in velike korake izpred industrijske cone v Dolanah proti stadionu Cirkulane. Hkrati so naši vrtčevski otroci prikorakali z “mini” pohoda in druženje se je lahko pričelo. Seveda pa na prizorišču ni manjkalo najrazličnejših družabnih in športnih dejavnosti, ob katerih smo neizmerno uživali.

Šola je hvaležna prav vsem deležnikom, ki so se na ta dan odzvali vabilu in na edukativen način prikazali svoje delovanje. Hvala tudi vsem obiskovalcem, ki vsako leto znova obudijo zavedanje, da je pletenje prijateljskih vezi nekaj čudovitega, kar želimo v prihodnje negovati s še večjo vnemo in zagonom.

Se vidimo ponovno prihodnje leto.

Zbral: Ivo Zupanič

Fotografije: Ivo Zupanič, Aljaž Zidanšek, Simon Simonič

Nekaj slik iz pohoda prijateljstva 2026

Tradicionalni pohod na Donačko goro

V nedeljo 4.1.2026, smo se podali na tradicionalni pohod na Donačko goro (884 mnv), tokrat v pravih zimskih razmerah.

Zbrali smo ob osmi uri pri šoli v Cirkulan, se odpeljali v Žetale, od koder smo nadaljevali do Rudijevega doma. Po krajšem pogovoru smo naredili nekaj posnetkov, potem pa smo se skupaj nadaljevali proti vrhu Donačke gore. Vreme je bilo času primerno mrzlo, deli poti poledeneli in zglajeni. Uživali smo in kramljali v zimski idili ter v dobri družbi. Pogovori so večkrat nanesli, kako je bilo nekaj let nazaj, ko je bilo toplo in brez snežne odeje.

Po slabi uri hoje smo bili na vrhu Donačke, ki jo krasi kamniti križ. Na vrhu je bilo kar nekaj planincev, ki so uživali v lepih razgledih z nami, proti zahodu smo videli Boč, Kamniško – Savinjske Alpe. Sama Donačka pa spada pod Karavanke. Tokrat smo na vrhu pogrešali novoletno jelko, ki nas je vsako leto do sedaj pričakala lepo okrašena. Pot na Donačko goro je bila urejena že več kot pred 150-imi leti in velja kot prva slovenska planinska pot, ki nas vodi skozi bukov pragozd. Današnje ime ji je dala cerkev Svetega Donata, zgrajena na njenem južnem vznožju (staro ime Rogaška gora). In če imajo Dolenjci s Kumom svoj dolenjski Triglav, imamo mi Štajerci z Donačko goro svoj štajerski Triglav.

Tokratnega pohoda na Donačko se nas je udeležilo lepo število kljub pravim zimskim razmeram, bilo nas je enajst, najmlajši med nami je bil Aljaž, ki je reden udeleženec naših pohodov ne glede na težavnost ali vremenske razmere.

Donačka gora je tako priložnost, da se srečamo na prvi turi v novem letu, si stisnemo roke, voščimo novo leto. To je tudi priložnost za druženje in da se v dobri družbi nadihamo svežega zraka. Tako je za nami še en lep pohod v novo otvoritveno sezono 2026, zato vas na tem mestu vse lepo vabim na naše predvidene ture.

Zapisal: Vili Jurgec

Galerija slik pohoda

Martinov pohod Planinskega društva Cirkulane

Martinov pohod je tradicionalen za naše društvo, zato smo tudi letos, tako kot prejšnja leta, organizirali pohod ob martinovem, ki nekako zaključuje jesenska dela. Ta praznik je pri nas v Halozah še posebno priljubljen, saj se v teh dneh mošt spremeni v vino, kar pa je dober razlog za veselje in praznovanje.

Ta pohod je vsako leto bolj obiskan, kar nam je v veliko zadovoljstvo, da se ljudje iz raznih krajev Slovenije dobro počutijo v naših lepih haloških krajih.

Na letošnjem tradicionalnem martinovem planinskem pohodu, 8. 11. 2025, so se nam pridružili planinci planinskega društva Preddvor, Polzela, planinki iz Ljubljane in tudi od drugod. Zbrali smo se v industrijski coni pri lokalu Cona v Dolanah. Čeravno vremenske razmere niso bile idealne, se je zbralo kar lepo število pohodnikov. Tako nas je bilo skupaj nekaj več kot kod 115. Ampak tudi vreme se je ob pravem času izboljšalo, kljub oblačnemu jutro, je posijal žarek upanja, tako da smo ob 10. uri lahko začeli s pohodom delno po Bračičevi planinski poti, nato pa nadaljevali po lepo razglednem Velikem vrhu med vinogradi, ki so bili lepo obarvani v jesenske barve. Ne glede na število udeležencev smo pot zelo hitro premagovali, tako da smo bili ob dogovorjeni uri pri vinski kleti Društva vinogradnikov pri Sv. Ani. Tu so nas pričakali prijazni člani društva vinogradnikov, ki so nam ponudili haloško ocvirkovko. Ob tem je potekala predstavitev vin iz društvenega vinograda in degustacija. Vse to nam je z veliko izkušenj predstavil predsednik društva Zvonko Arnečič. Opisal nam je sorte grozdja in nam ob koncu razkazal prelepo urejeno vinsko klet pri Sv. Ani.

Pot smo nadaljevali ob prisrčnem kramljanju in opazovali prelepe barve jeseni in že smo se spustili proti Mesariji Kokol v Dolanah po lepo urejeni križevi poti. Po spustu smo prečkali potok Belica in se podali na piknik prostor Mesarije Kokol, kjer je sledila zaključna pogostitev ob dobri hrani, kapljici in poslušanju prijetnih zvokov harmonike učenke 9. razreda Aline. Hvala vsem za pomoč pri pripravi pogostitve, velika hvala glasbenici, kakor tudi vsem udeležencem pohoda. V prihodnje si želimo več takih srečanj, z še večjo udeležbo, ker več nas je, prijetnejše je druženje. Verjamem, da nam je pohod uspel in da so bili tudi naši gostje zadovoljni. Hvala vsem našim članom za pomoč pri pripravi in realizaciji tega dogodka.

Naše druženje se je zaključilo okrog 17. ure. Zadovoljni smo se poslovili ter si zaželeli še več takšnih prijetnih druženj.

Zapisal: Vili Jurgec

Trodnevni izlet na sosednjo Hrvaško

V petek zjutraj, 30. 5. 2025, smo se planinci PD Cirkulane odpravili na težko pričakovani trodnevni izlet na sosednjo Hrvaško, v Rovanjsko pod Velebitom, v Paklenico in na otok Pag. Zjutraj smo se prijateljsko pozdravili, si stisnili roke in se odpravili na pot.

Pot je bila polna prijaznih besed, prijateljskih pogovorov, načtov za v prihodnje in smeha. Tako smo po nekaj urah vožnje prispeli v Rovanjsko, kjer smo se namestili pri prijazni lastnici apartmajev ge. Ivanki. Okrepčali smo se in se odpravili proti Nacionalnemu parku Paklenici. Le-ta je dobil ime po smoli črnega bora, tim. paklini, ki se je uporabljala za premazovanje ladij, neredko pa tudi v narodni medicini. Tu se srečamo z izjemnim bogastvom geomorfoloških oblik, rastlinami, živalmi ter z nedotaknjeno naravo. Sestavljena je iz apnenca in dolomita, zato jo odlikuje bogastvo kraških pojavov kot so škraplje, okna, kuki, jame…

Utrinek iz izleta v Paklenico 2025. Fotografija: arhiv PD Cirkulane.

Pot smo pričeli v Veliki Paklenici in nadaljevali po kanjonu, nad katerim se stene vzpenjajo v višino tudi do 400 m, v njih pa je do 400 opremljenih plezalnih smeri različne težavnostne stopnje. Ob pogledu na prekrasne kamnite stene nam je zastal dih. To je zares pravi raj za alpiniste. Po slabi uri hoje smo se usmerili desno proti gozdarski hiši Lugarnica (400 m n.v.), tam smo pomalicali in se okrepčali. Vrnili smo se v kanjon in se polni lepih vtisov odpravili proti našim apartmajem. Posedeli smo na na plaži in uživali v večernem soncu.

Drugi dan smo se želeli odpraviti na otok Pag, a nam jo je že zjutraj zagodel avtobus. Pokvaril se je in ostali smo na naši plaži, kjer smo ves dan preživeli ob pogovoru s planinskimi prijatelji in prisluškovali valovom morske vode. Nekaj pogumnih planincev je tudi uživalo v morju. Popoldan so nas v Rovanjski obiskali domačini iz Cirkulan, ki so nam priredili piknik. Smeha, hrane, pijače in dobre volje ni manjkalo do večera.

V nedeljo smo se odpravili na kratek pohod do starega Masleniškega mostu in do gojišča školjk, nato pa domov. Vseh ciljev nam ni uspelo doseči, zato bomo otok Pag še kdaj obiskali.

Zapisala: Marjetka Mlakar

Galerija slik pohoda