Pohod zdravju naproti na Goro Oljko, 18.1.2020

PD Polzela je organiziralo že 38. pohod Zdravju nasproti na Goro Oljko, ki je vsako tretjo soboto v januarju. To je sobota, ki je najbližje dnevu, ko je god svete Neže, ki po izročilu kuram riti odveže (po tem datumu kure spet nesejo jajca). Vsa leta je bil pohod dobro obiskan. Tudi letos so se pohoda udeležili pohodniki iz raznih krajev Slovenije. Člani PD Polzela se redno udeležujejo naših pohodov ob Martinovem in se pri nas dobro počutijo. V našem društvu smo se dogovorili, da se letošnjega pohoda na Goro Oljko udeležimo kljub slabši vremenski napovedi. Pohoda se je udeležilo osem članov iz našega društva. Čeprav zaradi megle ni bilo razgleda smo uživali. Zbrali smo se ob 7.00 uri pred šolo v Cirkulanah od koder smo se s kombijem odpeljali do Polzele. S Polzele so nas vodili njihovi vodniki proti vrhu do doma ob cerkvi na Gori Oljki.

Gora Oljka
Utrinek iz poti na Goro Oljko. Foto: Vili Jurgec

Po slabih treh urah smo bili na vrhu Gore Oljke, kjer po tradiciji domače društvo skuha jajca in čaj. Vsakemu udeležencu podarijo eno kuhano jajce in čaj. Ker smo mi prišli od daleč smo v šali rekli, da se nam ne splača voziti tako daleč za eno jajce. Prijazni člani PD Polzela so nam ponudili toliko kuhanih jajc, koliko smo jih lahko pojedli, pa še za na pot nazaj smo jih dobili.

Po kakšni uri smo se podali nazaj do Polzele in se odpeljali proti domu, tako smo zaključili naše druženje z željo, da se nam v prihodnje pridruži še več naših članov. Bilo je lepo.

Zapisal: Vili Jurgec

Galerija slik pohoda

Tradicionalni novoletni pohod na Donačko goro 2020

V soboto, 4. januarja 2020, smo se podali na tradicionalni novoletni - tokrat enajsti - pohod na Donačko goro (884 m).

Zbrali smo se ob 7.30 uri, pri šoli v Cirkulanah. Nadaljevali vožnjo do Žetal, kjer so se nam pridružili še preostali planinski prijatelji.

Nezahtevna pot je v lepem, sončnem in za ta čas nekoliko pretoplem vremenu, minila v prijetnem vzdušju. Naši deseterici pa je družbo delal še štirinožni ljubitelj narave, ki se je sicer po delu varovane poti raje dal nositi. Vrh Donačke gore je postregel z lepimi razgledi v okolico. Sledila je malica in pijača iz nahrbtnika, kakšna spominska fotografija in spust proti naslednjemu postanku v Rudijevem domu.

Donačka 2020
Pred Rudijevim domom 2020. Z Vilijevim fotoaparatom fotografirala neznana planinka. Hvala!

Tako je za nami še en lep otvoritveni pohod v novo pohodniško sezono. Lepo vabljeni na pohode v letu 2020 in seveda na vse, ki bodo sledili...!

Zapisal: Ivo Zupanič

Galerija slik pohoda

Nočni pohod na Ptujsko Goro

Želja članov PD Cirkulane je bila, da tudi letos organiziramo nočni pohod. Tako smo se podali na nam neznano pot na Ptujsko Goro, katero je že večkrat prehodila načelnica VO Marjetka.
Zbrali smo se v soboto, 14. decembra 2019, od 16.00 uri pri šoli v Cirkulanah in od tu nadaljevali z osebnimi avtomobili do izhodišča v Lovrencu na Dravskem polju. Zbrali smo se na parkirišču ob športnem parku, kjer nas je čakali ostali člani pohoda z vodjo pohoda Marjetko. Po krajših pripravah smo se podali na pot z lučkami, sprva po ravnem delu do mostu preko reke Polskave, nato spet ravnina proti gričevnatemu delu po cesti, ki vodi do Ptujske gore. Vremenske razmere so bile zelo ugodne za ta letni čas, saj so se temperature gibale med dvema in tremi Celzijevimi stopinjami. Vreme je bilo jasno in skoraj brez vetra tako, da smo se lepo in prijetno družili in kramljali vse do Ptujske gore. Pot je trajala približno eno uro in že smo bili na trgu pred samo cerkvijo. Tu nas je čakalo prijetno presenečenje, saj je naša vodička aktivirala svoje družinske člane, ki so nas tu postregli z toplim čajem, kuhanim vinom, pecivom. S pecivom pa nas je postregla tudi Nataša, ki ga je prinesla v nahrbtniku. Ob prijetnem druženju ob toplih napitkih in sladici je čas hitro minil.
Podali smo nazaj do izhodišča in med hojo, klepetali in fotografirali luno, ki je bila ta večer rdeče obarvana. Čas v prijetni družbi hitro mine in že smo bili na samem izhodišču, zaželeli smo si lahko noč, zahvalili smo se za vse dobrote, za dobro družbo prav tako pa zaželeli, da bi ponovili še več takih dogodkov.
Vsem se zahvaljujem za udeležbo in prijetno druženje, vidimo se na naslednjem pohodu.

Zapisal: Vili Jurgec
Galerija slik pohoda

Martinov pohod 2019

Kot vsako leto smo tudi letos organizirali pohod ob Martinovem, ki nekako zaključuje jesenska dela. Ta praznik je pri nas v Halozah še posebno priljubljen, saj se v teh dneh mošt spremeni v vino, kar pa je dober razlog za veselje in praznovanje. Tako je bilo tudi letos.

Na letošnjem tradicionalnem planinskem pohodu so se nam pridružili Čebelarsko društvo Cirkulane s predsednikom Milanom Kolednikom, predsednik Turističnega društva Cirkulane Zvonko Bratušek, ki je udeležencem pohoda lepo predstavil turistični vodnik naše občine in predsednik Društva vinogradnikov Haloze Zvonko Arnečič, ki nas je pričakal pri cerkvi sv. Ane ter nam pripravil degustacijo vin, pridelano v društvenem vinogradu. Lepo nam je opisal tudi sorte grozdja, katerega vino smo poizkusili.

Na letošnjemu pohodu so se nam pridružili tudi planinci iz Polzele in Škofje Loke. Zbralo se nas je kar lepo število, saj nas je bilo skupaj s tremi mladimi planinci okrog 70.

Martinov Pohod 2019
Udeleženci pohoda na Vrbajnšaku. Foto: Vili Jurgec

Zbrali smo se pri Mesariji Kokol v Dolanah ob 9. uri. Pot nas je vodila po cesti mimo gradu Borl, nato po brezpotju po makadamski cesti med vinogradi in po gozdni cesti po nemarkirani poti proti Hrastovcu. V dobri družbi smo opazovali čudovite jesenske barve, katere nam je nudila narava. Pot nas je pripeljala do asfaltne ceste, kjer nas je nenapovedano pričakal domačin in nas postregel z dobro kapljico mošta. Pot smo nadaljevali ob prisrčnem kramljanju in opazovali prelepe barve jeseni in že smo bili na najvišji točki našega pohoda, na Vrbajnščaku, ki je na višini 412 m. Tu je tudi ruševina cerkve svetega Urbana in oddajnik Radia Ptuj. Na tem delu pohoda smo se priključili tudi na tretjo etapo Bračičeve planinske poti. Po krajšem postanku ter žigosanju smo nadaljevali s spustom skozi gozd po markirani poti proti domačiji naših dveh članov Slavka in Marije Bezjak. Lepo sta nas sprejela ter pogostila z dobro kapljico, kavico ter seveda na koncu tudi z degustacijo v lepo urejeni vinski kleti. Po prijetnem druženju smo zapustili klet in z lepega razglednega hriba nadaljevali pot proti cerkvi svete Ane, kjer nas je z dobrim domačim kruhom in žlahtno kapljico lepo sprejel Zvonko Arnečič. Po ogledu cerkvice smo zapustili še ta zadnji hrib in se spustili v dolino do izhodiščne točke, kjer se je končal pohod. Sledila je zaključna pogostitev ob dobri kapljici in poslušanju prijetnih zvokov harmonike našega mladega domačina Nejca Kralja. Hvala Nejc in velika hvala tudi Mariji in Slavku.

Naše druženje se je zaključilo okrog tretje ure popoldan. Zadovolji smo se poslovili ter si zaželeli še več takšnih prijetnih druženj.

Napisal: Vili Jurgec

Galerija slik pohoda

Dvodnevni pohod na Nanos in Slovensko primorje

Končno smo planinci PD Cirkulane dočakali naš dvodnevni izlet v prihajajoči jeseni. V soboto, 28. 9. 2019, smo se ob pol petih zjutraj zbrali pri Osnovni šoli Cirkulane, se prijateljsko pozdravili in se polni energije odpravili s kombijema na pot. Na sredi poti smo spoznali, da nam dan ne bo ravno naklonjen. Začelo je deževati, vendar dež ni ustavil naše dolgoletne želje, da si ogledamo Nanos. Že v daljavi smo videli, da je le-ta ovit v močno meglo. Z avtoceste smo zavili na izvozu Razdrto in se povzpeli s kombijem vse do cerkvice sv. Hieronima. Rosilo je, zato smo se odločili, da gremo samo do oddajnika in nato levo do Vojkove koče na Nanosu (1240 m). Kakšno uro smo posedeli v koči, popili čaj in se do solz nasmejali našemu »mesarju Janezu«. Ko smo prišli do kombija, smo se okrepčali in nadaljevali pot do turistične kmetije Abram. Tam smo si pogledali velikega medveda, zaprtega v kletko, ki tehta okrog 250 kg. Oskrbnik nam je povedal, da na Nanosu poleg medvedov živijo še zveri.

Pot smo nadaljevali proti Vipavi in v Podgorju štartali po makadamski poti, ki nas je vodila skozi gozd, ki se je vse bolj redčil, na Slavnik. Ta vrh imenujejo pohodniki tudi Istrski Triglav. Zadnji del vzpona smo opravili po obširnem travniku, posejanim z redkim grmičevjem. Na travniku so cveteli vijolični grmički in tudi narcis ni manjkalo. Kljub oblačnemu vremenu smo videli Istro s Koprskim zalivom, od tod pa je tudi lep razgled na Alpe, Nanos, Snežnik, v jasnem vremenu pa lahko vidimo vse do Benetk. Močno je pihalo, zato smo hitro pohiteli v kočo (Turnova koča na Slavniku – 1018 m), kjer stoji oddajnik.

Želela bi pohvaliti našega najmlajšega pohodnika iz vrtca Cirkulane, Aljaža, ki razigrano, veselo in nagajivo stopa po novih planinskih poteh. Njegova zgovornost in volja do hoje sta občudovanja vredni. Tokrat je na pohodu dobil od našega predsednika Dnevnik mladega planinca, v katerega bo odslej s starši beležil svoje osvojene vrhove.

Imeli smo srečo…vreme se je izboljšalo in na naše obraze se je prikradel zadovoljen nasmeh. Za prvi dan smo opravili svoje, zato smo se podali proti Kopru in poiskali naše prenočišče.

Ko smo se nastanili, smo šli na ogled po mestu. Vrvež po mestu je bil velik, saj se je ravno na ta večer odvijala prireditev Sladka Istra. Povsod je bilo vse polno sladkih in še slajših dobrot.

Slovensko Primorje

Drugo jutro smo pot nadaljevali proti Strunjanu. Bil je zelo lep, topen in sončen dan…pravi dan za pohajkovanje po morju. Pot smo pričeli v Strunjanu, šli smo po planinski poti, z lepim razgledom proti Piranu, vse do Marijinega križa. Zelo rada imam ta kraj, zato ga tudi vsako leto s srcem obiščem. Naredili smo kakšno dobro fotografijo in uživali v razgledu na morje in klif. Strunjanski klif je z višino do 80 metrov najvišji flišni klif ob celotni Jadranski obali. S svojimi prepadnimi stenami omejuje edini neokrnjen del slovenske obale. Večji del te obale predstavlja Mesečev zaliv, ki kopalcem zaradi odmaknjenosti, ponuja mir in pa veličasten pogled na klife. Tudi morje je tu najbolj čisto, saj rastejo tukaj nekatere redke vrste alg ter do meter velike školjke – leščurji, raste tudi tipično mediteransko rastlinstvo. Celotno območje je zavarovano kot Naravni rezervat Strunjan. Ob obali smo pot nadaljevali proti Fiesi in vse do Pirana. Lepa sončna nedelja je v Piran privabila vse polno turistov. Bilo je kot sredi poletja.


Vrnili smo se do kombijev in zadovoljno pokramljali. Ena skupina pohodnikov se je vrnila proti domu, druga pa je pot nadaljevala še do Spodmolov, ki se imenujejo po svoji značilni obliki tudi »Ušesa Istre«. Le-ta naj bi »poslušala«, kaj se pogovarjajo ljudje v dolini. To območje se imenuje Veliki Badin in je uvrščeno v območje Natura 2000.

Gozd se počasi že odeva v jesenske barve…jesenko rastje, megla, obala, morje, posebno zaobljeni kamni, skale in pogled na klif so bili nepozabni, nepozabno je bilo tudi naše prijateljsko druženje. S prijatelji, z ljudmi dobre volje, je na pohodih vedno lepo.

Marjetka Mlakar

Galerija slik