Sončna sobota v Robanovem kotu
V soboto, 7. 5. 2016, smo se planinci PD Cirkulane po daljšem deževnem obdobju spet odpravili na pohod. Ob 6. uri smo se zbrali na parkirišču pri osnovni šoli v Cirkulanah, od koder smo se odpeljali proti Slovenski Bistrici in naprej do Celja, Mozirja, Luč, vse do Robanovega Kota. Robanov kot je ledeniška dolina in naselje v Zgornji Savinjski dolini, na poti med Lučami in Solčavo. Naselje Robanov Kot (680 m) leži ob reki Savinji, pripadajo pa mu tudi posamezne samotne kmetije na pobočjih Raduhe (2062 m) in Strelovca (1763 m). Dolina Robanov kot pa sega do vznožja Ojstrice (2350 m), obkrožajo pa jo še vrhovi Krofička (2083 m), Križevnik (1909 m), Molička peč (2029 m) in Velika Zelenica (2114 m).
Med potjo nas je že pozdravilo jutranje sonce in z nasmejanimi obrazi in v pričakovanju prelepega dne smo se podali novim dogodivščinam naproti. Že po nekaj korakih smo zagledali čudovito dolino, ki jo zaključuje mogočno skalovje in hribi z najvišjim vrhom Ojstrico (2350 m). Lepotica, obsijana s soncem, nas je kar klicala v svoje višave, vendar vzponi na vrhove v tem času, ko je polno snega, še niso mogoči. Podali smo se naprej po dolini in občudovali vrhove. Ogledali smo si partizansko bolnišnico, nato pa se podali proti Robanovi domačiji, kjer je nekoč živel domačin in ljudski pisec Robanov Joža, ki je naravne znamenitosti tega dela Slovenije in življenje v njem popisal v knjigi. Uživali smo v naravi, v prijetni hoji in korak nam je obstal, ko smo stopili iz gozda ter se zagledali v prelepo sliko narave pred seboj. Niansa zelene barve travnika s temno zelenim smrekovim, predvsem pa macesnovim gozdom in med njima planšarija, visoko nad njimi sive strme skalnate stene z visokimi vrhovi in jasnim, modrim nebom v ozadju je osvetljevalo toplo sonce. Bilo je nepozabno. Poleg tega še travniki, porasli s pomladanskimi cvetlicami, kot sta plavica, avrikelj in drugimi. Prekrasen pogled in oko se umiri ter spočije, misli pa svobodno poletijo. Posedeli smo, uživali v razgledu in nikomur se ni nikamor mudilo. Na poti nazaj nas je pozdravil dež, vendar nam ni pokvaril dneva, saj so bili naši vtisi pohoda močnejši. Obiskali smo tudi muzej v Solčavi, Center Rinka, kjer smo izvedeli veliko o življenju in delu ljudi tega območja. Ogledali smo si izdelke iz gorskega lesa, volno avtohtonih ovc in izdelke iz kamna, Solčavskega marmorja, ter se sprehodili v naročje Alp.
Domačin Robanov Joža je svoji knjigi zapisal:
Videl boš, česar drugi ne vidijo.
Slišal boš, česar drugi ne slišijo.
Čutil boš, česar drugi ne čutijo.
Iskal boš, kar ni bilo nikoli izgubljeno;
lovil boš, kar ni nikomur ušlo.
S temi čistimi mislimi smo se s prijetnimi vtisi odpravili domov. Preživeli smo še en lep dan v objemu naše prekrasne Slovenije.
Zapisala: Marjetka Mlakar