Potepanje po sosednjem Hrvaškem
Končno smo planinci PD Cirkulane dočakali naš dvodnevni izlet v prihajajoči jeseni. V soboto, 10. 9. 2016, ob treh zjutraj smo se zjutraj zbrali pri Osnovni šoli Cirkulane, se polni pričakovanja prijateljsko pozdravili in krenili na pot s kombijem. Pot nas je vodila na sosednjo Hrvaško, in sicer v Paklenico in na otok Pag.
Na Pagu sta nas v Miškovićih sprejela prijazna lastnika in znanca iz naših domačih krajev, gospod Slavko in gospa Marija. Oddala sta nam apartma in nas prijazno pogostila. Po namestitvi smo si nadeli planinsko opremo, in se odpravili proti Nacionalnemu parku Paklenici. Ime je dobil po smoli črnega bora, tim. paklini, ki se je uporabljala za premazovanje ladij, neredko pa tudi v narodni medicini. Tu se srečamo z izjemnim bogastvom geomorfoloških oblik, raznolikostjo rastlinskega in živalskega sveta (zvončnice, resje, gozd črnega bora in bukve ter veliko vrst metuljev) ter z nedotaknjeno naravo. Sestavljena je iz apnenca in dolomita, zato jo odlikuje bogastvo kraških pojavov kot so škraplje, okna, kuki, jame…
Pot smo pričeli v Veliki Paklenici in nadaljevali po kanjonu, nad katerim se stene vzpenjajo v višino tudi do 400 m, v njih pa je do 400 opremljenih plezalnih smeri različne težavnostne stopnje. Ob pogledu na prekrasne kamnite stene nam je zastal dih. To je zares pravi raj za alpiniste. Po slabi uri hoje smo se usmerili levo proti jami Manita peč. Območje je lepo urejeno in dobro označeno z informacijskimi tablami, ki nudijo tudi podatke o živalskem in rastlinskem svetu v parku. Pred jamo smo pomalicali in se razdelili v dve skupini. Eni so nadaljevali krožno pot, drugi pa smo se vrnili po isti poti do koče Lugarnica. Ko smo se vračali, smo uživali še v zadnjih pogledih na prekrasne kamnite stene.
Naš šofer Vili nas je odpeljal do apartmaja, kjer smo se malo sprostili in si pripravili večerjo. Specialitete iz žara so bile kot nalašč za naše lačne trebuščke. Posedeli smo in se pogovarjali ter šalili še pozno v noč.
Drugi dan na morju, na otoku Pagu, je potekal bolj sproščeno. Zjutraj smo najprej pozdravili jutranje sonce na plaži, se sprehodili in spremljali ribiče pri jutranjem ulovu. Sosednji kamniti bregovi so sijali v žaru jutranjega sonca. Dobili smo nove energije in se podali na pohod po sosednjih kamnitih bregovih. Kamen, kamen…povsod le kamen…je žvenketal pod udarci naših palic. Zvenelo je kot bi hodili po steklu. Bilo je prečudovito in nepozabno. Nabirali smo kamne, iskali podobe v njih…bili so naši tihi spremljevalci pohoda, vsak s svojo zgodbo burje in soli iz mogočnega Velebita.
Ko smo se vrnili, je sledila osvežitev v morju, sončenje, vožnja s čolnom, smeh in sproščeni pogovori. Po kosilu smo pospravili, še zadnjič prisluhnili govorici morskih valov, se poslovili od prijaznih gostiteljev in se odpravili proti mestu Pag. Sprehodili smo se in si ogledali samo mesto.
Polni lepih vtisov smo se odpravili proti domu. S prijatelji, z ljudmi dobre volje, je v naravi še posebej lepo. Bili smo zadovoljni in sproščeni, saj nam je znova uspelo doseči cilj.
Zapisala: Marjetka Mlakar