Novoletni pohod na Donačko goro 2023

V soboto, 7. januarja 2023, smo izpeljali tradicionalni novoletni pohod na Donačko goro. Kljub temu, da je bolezen nekaterim članom preprečila udeležbo, se nas je pohoda udeležilo lepo število.

Večina se nas je zbrala ob 7:30 uri, pri šoli v Cirkulanah. Vožnjo smo nadaljevali do Žetal, kjer smo naredili (tudi po tradiciji) postanek in počakali še dve udeleženki našega pohoda. Sledilo je še malo vožnje, parkiranje, preobuvanje, nameščanje opreme, nekaj napotkov za pot..., in tako smo se mladi in malo manj mladi pogumno podali na pot. V lepem januarskem dnevu, morda celo nekoliko pretoplem za ta čas, smo se podali proti vrhu po strmi poti, ki vodi do jeklenic. Po uspešnem prehodu čez njih, smo se podali še do razgledišča levo. Po razgledovanju smo se podali proti vrhu kjer smo se srečali še članico in članom društva in njuno mlado planinko.

Na vrhu smo si čas smo zapolnili z razgledovanjem prelepe okolice, malico, klepetom in seveda fotografiranjem. Ko smo se zbrali vsi, smo se spustili do Rudijevega doma.

Bilo je lepo. Zahvaljujem se Stanku in Aljažu za pomoč pri vodenju pohoda, vsem udeležencem za prijetno družbo in seveda vse čestitke najmlajšima udeležencema pohoda. Le tako naprej!

Lepo vabljeni na naslednje pohode.

Zapisal: Ivo Zupanič

Galerija slik pohoda

Martinov pohod 2022

V jeseni dobi narava čudovite pravljične barve, listje na drevesih se obarva v rjavo-rdeče barve. Tudi zlate barve v vinogradih, ki se prelivajo v žlahtni kapljici, dajejo Martinovemu poseben čar. Vse to se še posebej odraža v naši prelepi pokrajini, v Halozah, kjer ne manjka rujne kapljice domačih vinogradnikov.

Kakor vsako leto, je imelo naše planinsko društvo tudi letos pohod ob Martinovem, tokrat že petnajsti tradicionalni pohod po naših gričih občine Cirkulane. Na prelepo sobotno Martinovo jutro, 12. 11. 2022, ko so žarki po nekaj jutrih meglenega vremena končno spet pokukali na plano, se je pred OŠ Cirkulane pod vodstvom PD Cirkulane zbralo lepo število pohodnikov od blizu in daleč ter se podalo po že znani trasi, po delu Bračičeve poti. Pridružili so se nam planinski prijatelji iz planinskega društva iz Polzele, katerih smo zmeraj zelo veseli, tako nas je bilo skupaj na pohodu nekaj preko 60 udeležencev.

Opazovali smo čarobne barve, s katerimi se je poigrala mati narava, prav tako pa uživali ob lepem vremenu, ki je bilo kot naročeno. Uživali smo v čudovitih razgledih iz Gruškovskega Huma (341 m n.v.), kjer smo imeli pogled na Ptuj, Ptujsko jezero, Boč, Donačko goro in nekoliko oddaljeno Ivanjščico, Sleme ter haloško pokrajino.

Pot nas je vodila do domačije Milana in Zinke Kelc v Gruškovcu, kjer smo se poveselili, pokramljali in bili prijetno presenečeni ob pogostitvi ter pokušini mladega in starega vina. Pot smo nadaljevali proti Cirkulanam in se ustavili pri naših planincih, pri družini Bratušek, kjer smo so dobili težko pričakovano kavico.

Za nami je še en tradicionalni pohod, ki ga želimo ohraniti tudi v prihodnje z željo, da se ga udeležimo v še večjem številu in predvsem uživamo ob dobri haloški kapljici in seveda v dobri družbi.

Zapisala: Marjetka Mlakar

Galerija slik pohoda

Slovensko primorje - Kraški rob - 22. in 23. 10. 2022

Kot že večkrat smo planinci PD Cirkulane organizirali pohod po Kraškem robu in Slovenskem primorju. Pohod se sicer ne ujema s planom naših pohodov, ki smo ga zaradi raznih obveznosti prisiljeni prilagajati.

Ob štirih zjutraj smo se zbrali pred OŠ Cirkulane, se pozdravili in se podali novim dogodivščinam naproti. Odpravili smo se proti Ptuju ter nato skozi Kidričevo in Slovensko Bistrico, skozi Ljubljano do odcepa Črni Kal, kjer smo nadaljevali pot proti Sočergi oziroma Buzetu skozi vas Kubed ter Gradišče, nato smo zavili levo in se peljali po ozki asfaltirani cesti v borovi šumi do pokopališča s cerkvico sv. Kvirina.

Našo pot smo tako po krajši okrepitvi pričeli iz parkirnega prostora proti jugovzhodu po lepi položni markirani poti kraškega roba. Pot je bila lepa s čudovitim razgledom. Vsepovsod po poti, med razpokami skal, je bilo rdeče obarvano listje ruja in še tu pa tam kakšna zvončnica, resje ter zadišalo je po začimbah. Po slabi uri hoje nas pot obrne povsem nazaj do opisne table ob znamenitem naravnem mostu. Tu že opazimo Spodmole. Začutili smo posebno toplo mikroklimo, ki se ustvari ob stenah. Oblika sten, kapnikov ter različne barve skal so res nekaj posebnega, tako da smo od navdušenja nemo opazovali te naravne lepote. V teh stenah gnezdijo tudi ogrožene vrste ptic, zato plezanje tu ni dovoljeno. Spodmolom pravijo tudi ušesa Istre.

Vrnili smo se nazaj na izhodišče do kombijev se okrepčali in nadaljevali do naše predvidene poti v vasi Osp, od koder nas je vodila planinska pot skozi borov gozd. Opazovali smo posledice gozdnih požarov, ki so divjali po kraški pokrajini in uničevali gozdove in jase. Po približno eni uri in pol vzpona smo prišle do gradu Socerb. Terasa gradu nam je ponudila lep razgled, od tu smo opazovali Trst, Koper bližnje vasi hribe (Tinjan). Z začudenjem smo opazovali, kako sta pristanišči in mesti Koper in Trst blizu druga drugi. Po krajšem počitku smo nadaljevali pot nazaj do izhodišča.

Dan se je nagibal k večeru, zato smo se odpravili proti hostlu v Portorožu. Tu smo se lepo okrepčali in družili pozno v noč. Manjkalo ni prelepe slovenske pesmi, plesa in obilice dobre volje.

Naslednji dan po zajtrku smo nadaljevali z našimi aktivnosti. Marjetka je popeljala naše planince skozi tunel stare železnice do Strunjana, nato do čudovitih razgledov pri križu, Mesečega zaliva, nato po cesti mimo oljk vse do razgledne točke, od koder se lepo vidi Izola in Koper. Prišli smo do parkirišča pri kampu nad Izolo. Od tu pa smo se odpeljali do Črnega Kala, zavili iz avtoceste do lepe razgledne točke z ostanki starega gradu iz časa Rimljanov. Od tu smo imeli čudovit razgled na viadukt Črni Kal, Tinjan, Koper ter vasi pod Črnim Kalom. Ob viaduktu se lepo vidijo stebri za drugi tir železnice, ki je v gradnji.

Ker je vsega lepega enkrat konec, smo se tudi mi morali posloviti od lepih krajev. Domov smo se vračali polni lepih občutkov in doživetij, ki so zelo hitro minila. Med potjo smo že snovali in izražali želje za nove pohode v prihodnje. Naša zadnja postaja so bile Trojane, kupili smo dišeče krofe in nato se podali proti domu. Domov smo prispeli varno v popoldanskih urah. Bilo je nepozabno, uživali smo v dobri družbi, ostal je spomin na obmorsko rastje, kamenje, morje in skale.

Zapisal in fotografiral: Vili Jurgec

Galerija slik pohoda

Pohod na Triglav - 2864m, 23. in 24.7.2022

Željo naših članov in drugih udeležencev po osvojitvi najvišjega vrha Slovenije izpolnimo z vsakoletnim organiziranim pohodom. Glede na izkazan interes tudi večkrat. V soboto in nedeljo, 23. in 24. julija 2022, smo izpeljali dvodnevni pohod na Triglav. Naše aktivnosti opazijo tudi ljudje od drugod, ki imajo željo osvojiti Triglav, kar jim z veseljem omogočimo. Seveda pa na prvem mestu vabimo naše občane. Naši izkušeni vodniki PZS iz PD Cirkulane bodo zelo veseli vsakega udeleženca in mu nudili varen in strokovno voden vzpon.

Naše druženje se je začela v soboto ob 2:30 uri zjutraj izpred šole v Cirkulanah. Pot se je nadaljevala proti Ptuju, Kidričevemu, Slovenski Bistrici, Ljubljani, Mojstrani nato v dolino Krme do parkirišča (870 m.n.v.). Kot po navadi je sledila krajše okrepčilo, razdeljevanje opreme in še nekaj napotkov in že smo pričeli s pohodom proti našemu cilju.

Vzpon do vrha Triglava je potekal mimo pastirskega stana na Prgarca (1763 m. n.v.), kjer smo si malo odpočili. Naš vzpon smo nadaljevali po markirani poti, tako imenovani Kurici proti Konjskemu sedlu. Po krajšem počitku smo nadaljevali proti domu na Kredarici (2515 m.n.v.). Pot nam je dobro poznana tako, da smo jo premagali v predvidenem času. Vzeli pa smo si tudi čas za postanke, razgledovanja, občudovanje planik in ostalih cvetočih rož in rastlinja. Na Kredarici je sledil počitek in nabiranje energije za vzpon na Triglav (2864 m.n.v.).

Odložili smo odvečne stvari, v nahrbtnike dali samo nujno, nadeli varnostne pasove in čelade ter se v koloni podali proti vrhu. Pot do malega triglava (2725 m.n.v.), ki je tretji najvišji vrh v Sloveniji, smo zlahka osvojili nato smo nadaljevali proti Aljaževemu stolpu in varno dosegli naš cilj. Imeli smo lep razgled in veliko veselje, kljub vročini, da smo osvojili streho Slovenije.



Na tem mestu bi rad delil z vami nekaj svojih misli. Ko si tako sam sredi te naše mogočne narave, se zaveš človeške majhnosti. Tu denar in naziv ne pomeni ničesar. Tu se zaveš, kako hvaležen bi moral biti za vse kar imaš. Zato spoštujmo gore in naravo in ji prisluhnimo in spoštujmo. Le tako lahko dosežemo vrh na varen način in v tem tudi uživamo.

Seveda pa ob Aljaževem stolpu nismo pozabili »krstiti« letošnjih prvopristopnikov - bilo jih je devet, narediti kakšne spominske fotografije in predvsem uživati v tistem občutku, ki ga lahko doživiš le na vrhu naše najvišje mogočne gore.

Po počitku na vrhu je sledil spust do doma na Kredarici. Uredili smo potrebno glede prenočišč in se polni lepih vtisov malo družili, nato namestili k zasluženem počitku.

Zvečer in ponoči smo uživali gostoljubje doma na Kredarici, naslednje jutro pa je sledila pot nazaj v dolino in proti domu.

Pot v dolino do kombijev se je iztekla v pričakovanem času, kako dolgo bo trajala vožnja domov pa je bila uganka. Namreč sledil je postanek v Jesenicah pri Valterju, kjer smo se lepo okrepčali, nadoknadili izgubljeno energijo in nato nadaljevali pot proti domu.

V popoldanskih urah smo se varno vrnili v Cirkulane. Zadovoljni, da nam je spet uspelo brez kakršnih koli nevšečnosti, zato vas vabimo da se nam v prihodnje pridružite na naših pohodih.

Zapisal: Vili Jurgec

Galerija slik pohoda