Ogledna tura na Lisco po zelo zahtevni planinski poti

Pa smo končno našli… čas, da smo se odpravili na plezalno pot na ostenju Lisce. Pot na kateri premagamo 123 m višinske razlike po petih raztežajih v povprečju s težavnostjo B/C in zadnjim delom s težavnostjo D/E.
Že na društvenem pohodu na Lisco v mesecu marcu smo izvedeli za to pot, ogledali smo si tudi njen cilj in od takrat nam je malo »pila živce«, le časa kdaj bi ji osvojili nekako nismo našli. Saj veste, ko ima čas eden ga nima drugi… in končno sva imela čas dva, pa še tretji se je pridružil.

LiscaFerata 

Pot je resnično vredna obiska, speljana na zelo premišljen način. Iz vsakega težjega dela je možno sestopiti in ga obhoditi po lažji poti.

Po postanku na planinski postojanki na Lisci, obisku vrha smo sestopili po Pastirčkovi poti. In kot se spodobi sva za Aljažem sklenila, da v plan za naslednjo sezono predlagava pohod na Lisco po Pastirčkovi poti in sočasno za tiste, ki bi to želeli in se seveda primerno opremili, po zelo zahtevni planinski poti.

Nekaj slik iz pohoda

Pripravil: Ivo Zupanič

Cirkulane: Jubilej Planinskega društva

Prispevek novinarke Eve Milošič v Štajerskem tedniku ob našem prazniku:

Člani Planinskega društva (PD) Cirkulane so v stari cirkulanski večnamenski dvorani pripravili slovesnost ob desetletnici delovanja društva. Sprehodili so se skozi spomine in smelo zastavili delo za naprej.
Na prireditvi so s pesmijo in plesom nastopili učenci Osnovne šole (OŠ) Cirkulane-Zavrč, nekdanji učenec te šole Nejc Kralj in Haloški muzikanti. Predsednik PD Cirkulane Vili Jurgec je v slavnostnem govoru spomnil, da pot ni bila vedno lahka: »Pred desetletjem je bilo novoustanovljeno društvo povsem brez sredstev, brez društvenih prostorov ter tudi brez organizacijske in planinske tradicije. Imeli pa smo izredno veliko dobre volje za delo, navdušenja in zagnanosti. Na pomoč nam je priskočila lokalna skupnost, pomagali so nam tudi donatorji; tako smo lahko pričeli z izobraževanjem strokovnega kadra. Pridobili smo vodnika Planinske zveze Slovenije z A-, B- in D-kategorijo ter dva vodnika z A-kategorijo, pet markacistov in tri varuhe gorske narave.«

10 let pd cirkulane

Vir slike: Štajerski tednik


Na ustanovnem sestanku društva leta 2007 se je zbralo 16 članov, ki so za svojo zastopnico izvolili Darko Jurgec. Odtlej je število članov samo še raslo; danes jih je okoli 70, tej številki pa je treba prišteti še okoli 30 otrok, vključenih v mladinski oddelek v osnovni šoli. Poleg tega v okviru društva deluje še vodniški, markacijski in odsek za varstvo gorske narave, društvo pa zgledno sodeluje s planinskimi društvi iz bližnje in daljne okolice. Cirkulanski planinci so doslej organizirali številne pohode po domačih halozah, slovenskem visokogorju in sosednji Hrvaški, ustrašili se niso niti zimskih odprav.  "V naše gore smo vsako leto popeljali do 300 planincev, " je povedal predsednik društva. V počastitev jubileja so se lani odpravili na najvišji in eden najbolj zaželenih vrhov Alp Mont Blanc.

Za najmlajše planince PD Cirkulane v sodelovanju z mentorji osnovne šole in ob finančni pomoči občine organizira dvodnevni tabor in najmanj dva izleta. Ravnateljica cirkulansko-završke šole Suzana Petek je poudarila, da odlično sodelujejo: "Naša šola podpira planinstvo in omogoča interesno dejavnost Mladi planinec na obeh lokacijah, tako v Cirkulanah kot v Zavrču. Planinstvo promovira kot eno izmed oblik zdravega življenjskega sloga med učenci. PD cirkulane sodeluje pri pripravi in izvedbi planinskih taborov, vzgaja učence v planinskem duhu in jim ponuja osnovna planinska znanja. S šolo sodeluje tudi na pohodih prijateljstva in pohodih mladinskega odseka." Za prihodnja desetletja PD Cirkulane se tako ni bati...

Predsednik Planinskega društva Cirkulane Vili Jurgec je vsem, ki so v mozaik uspehov društva vgradili svoj kamenček, izrekel zahvalo. Priznanja društva so prejeli Mihaela Letonja, Danilo Milošič, Občina Cirkulane, OŠ Cirkulane-Zavrč in Mesarija Franc Kokol. Pohvale Planinske zveze Slovenije (PZS) so prejeli Stanko Bratušek, Vida Bratušek, Peter Horvat, Gregor Jurgec, Milan Jurgec, Vera Kolednik in Marko Stramič. Bronaste častne znake PZS so prejeli Marjeta Emeršič, Stanislav Emeršič, Franc Hameršak, Božidar Horvat, Darka Jurgec, Franc Levičnik, Marjetka Mlakar, Jože Mlinar, Maja Tašner in Ivo Zupanič.

Vir: https://www.tednik.si/druzba/5565-cirkulane-jubilej-planinskega-drustva (pridobljeno 4.5.2017)

Slike prireditve iz spletne galerije

Pohod na Boč ob prazniku

Uh, nočna mora vsakega vodnika. Razpiseš pohod, sveža dnevna vremenske napovedi pa ti znova in znova »pokvari dan«. Nekako tako je bilo ob razpisu pohod na Boč ob prazniku, 27. aprila 2017. In nato odločitev po izteku roka za prijavo, popoldan pred pohodom - gremo »te pa pak bo bo.« Pa je bilo, proti pričakovanjem in vremenskim napovedim, preprosto odlično.

Boc April

Foto: Vili Jurgec

Na Boč vodi vrsta markiranih poti. Mi smo izbrali eno izmed dveh najkrajših, a tudi najbolj strmo, ki se začne na robu Zgornjih Poljčan - gozdno učno Detičkovo pot. Hitri tempo je narekovalo nestanovitno vreme. Kljub temu smo si vzeli čas za postanek, fotografiranje, krajši posvet ali klepet. Na vrhu se nismo odločili za obisk vrha razglednega stolpa ampak smo se po fotografiranju (hvala neznanemu fotografu) spustili do planinskega doma in ob pogledu na uro ugotovili, da smo vso pot premagali v rekordnem času.

Krajše okrepčilo in postanek v planinskem domu je bil zaslužen od tod proti parkirišča pa smo se podali ob rahlem rosenju dežja, ki je v sveže olistanem gozdu izgubil svojo moč in smo »na suhem« prispeli do cilja.
Preznojene majice in obutev smo zamenjali z svežimi in dež, ki je pokazal vso svojo moč, nas pod streho Kajtne, ni čisto nič več oviral.

Zapisal: Ivo Zupanič
Slike iz galerije

Pohod prijateljstva 2017

Že po tradiciji smo tudi letos planinci, markacisti in vodniki našega društva sodelovali na pohodu od gradu Borl do Cirkulan in na Mini pohodu vrtca v okviru prireditve Pohod prijateljstva. Tokrat še s posebnim zanosom, saj je tako kot naše društvo nedavno, tudi omenjena prireditev, praznovala svojo deseto obletnico. Čestitamo! Obenem pa lahko zagotovljamo dobro sodelovanje še vnaprej.

Pohod Prijateljstva

Foto: Vili jurgec

Na spletni strani OŠ Cirkulane-Zavrč o pohodu izvemo naslednje:
»10. Pohod prijateljstva, je potekal v soboto, 22. aprila 2017 in je presegel vsa pričakovanja. Blizu 1500 obiskovalcev je preživelo prečudovit dan. Idealno vreme za pohod, prelepa trasa pohoda od gradu Borl do Cirkulan, mini pohod za najmlajše, odlično pripravljen kulturni program ob dnevu šole in dnevu Zemlje s skoraj 200 nastopajočimi pred nabito polnimi tribunami, so privabili ljudi od blizu in daleč.
Videli smo lahko vesele in navdušene obraze otrok ter odraslih, ki so bili od 9h do 14h ves čas v gibanju, poleg pohoda in nastopov so lahko obiskovalci skakali na skakalnici Mini Planica, jahali in se vozili s kočijo, igrali s frizbiji, boksali, učili aikida, sproščali z jogo, zabavali z bratoma Malek (napihljiva igrala, žongliranje, lokostrelstvo, monocikli, poslikava obraza,….), premagovali ovire na poligonu, se igrali v peskovniku, ustvarjali v ustvarjalnih delavnicah… Pestra je bila ponudba na lokalni tržnici, kjer sta društvi gospodinj iz Cirkulan in Zavrč pripravili dobrote, pecivo za vse obiskovalce, okoliške kmetije pa so ponudile zdrave domače pridelke in dobrote. Za promocijo zdravja je skrbela ekipa ZD Ptuj. organizacijskega odbora, v organizaciji celotne prireditve pa je sodelovalo preko 150 prostovoljcev.
Deseti Pohod prijateljstva je bil vsekakor dogodek, ki je zgled odličnega sodelovanja in prijateljstva med vsemi ljudmi v občinah Cirkulane in Zavrč, lokalno skupnostjo, društvi, organizacijami in podjetji in je ponesel dobro ime obeh krajev daleč preko meja svojih občin.«

Zbral: Ivo Zupanič
Galerija slik

Prispevek v časopisu Štajerski tednik, 3.5.2017

Zimski pohod na Triglav 2017

Tudi letos smo, po načrtu izvedli zimski pohod na najvišji slovenski vrh- Triglav. Na pot smo se odpravili v soboto, 1. aprila ob zelo zgodnjih jutranjih urah, saj smo goro želeli osvojiti in sestopiti z nje v enem dnevu. V Slovenski Bistrici smo se že ob 1.00 uri zbrali Vili, Stanko, Matic in jaz, v Polzeli pa se nam je priključil še član PD Polzela Mirko.

Triglav April

Zgodaj smo prispeli na parkirišče, malo naprej od Kovinarske koče na Krmi, in se ob prihodu začudili številnim parkiranim avtomobilom. V svetlobi avtomobilskih žarometov smo se pripravili za pot in si nadeli opremo ter ob 3:45 krenili proti Triglavskemu domu na Kredarici. Pot nas je vodila skozi močno poraščen gozd. V soju naglavnih luči smo si ogledovali še zaspano gorsko rastlinje in zaprte cvetove teloha. Kmalu se je pot pričela vzpenjati, prekrita je bila s fino zamrznjenim snegom. Po dveh urah hoje smo prispeli do pastirskega stana Prgarca in si privoščili kratko pavzo. Kmalu za tem se je na vzhodu pričelo daniti in sonce je odelo okoliške vrhove v zlato-oranžno barvo. Sledil je še zadnji dolg zasneženi vzpon in po 4,5 urah smo dosegli našo najvišjo slovensko planinsko postojanko-Triglavski dom. Pomalicali smo, se okrepčali ter si nadeli vso potrebno tehnično opremo in se podali proti vrhu Triglava. Pot sicer ni bila tako močno zasnežena kot ob lanskem vzponu, vendar večjih težav, razen sunkovitega vetra, ni bilo. Po približno dveh urah smo dosegli naš cilj-vrh Triglava. Aljažev stolp je ponosno stal, zasut s snegom vse do polovice. Segli smo si v roke, sledilo je fotografiranje in razgledovanje po okoliških vrhovih. Kmalu smo se odpravili nazaj proti Kredarici. Snežne razmere so se kar precej poslabšale, zato smo stopali in plezali previdneje. Po cca dveh urah smo sestopili nazaj do Kredarice in si vzeli daljšo pavzo, kjer smo žal izvedeli za tragično nesrečo planinca, ki je omahnil v globino pod Malim Triglavom. Zaradi ropotanja helikopterja in močnega vetra smo se odločili, da se odpravimo v dolino. Sneg se je kar precej ojužil, zato je bila pot napornejša. Ponekod se je prediralo do kolen, ponekod tudi višje, zato padci na zadnjico niso bili redkost, so pa nas nasmejali. Hitro smo prispeli nazaj do pasu borovcev in spet v gozdni pas, kjer so cvetovi teloha še iskali zadnje večerne sončne žarke. Pri kombiju smo se preoblekli v suha oblačila in se odpravili proti domu. Vmes smo na mojo pobudo zavili še na pico v vsem že znano gostilnico, zatem pa na pot in domov.

Čeprav je tragična nesreča poskrbela za grenak priokus našega izleta, nas je hkrati opomnila, da je do gora treba imeti spoštovanje, predvsem v zimskih razmerah.

Napisal: Aljaž Zidanšek

Slike iz pohoda