Pohod mladih planincev v Bistriški vintgar

V soboto, 15.10.2016, smo izpeljali prvi planinski izlet v novi sezoni. Podali smo se v slikovito dolino, ki jo je ustvaril potok Bistrica. Tok potoka je ne nekaterih delih precej miren pa spet zelo razigran drugje. Neokrnjeno naravno okolje je v tem jesenskem času odeto v čudovite barve, na poti pa smo si lahko ogledali kar nekaj znamenitosti: rimski kamnolom, slap Bistriški Šum, ruševine nekdanjih mlinov. Podali smo se tudi na vzpetino kjer se nahaja Ančnikovo gradišče, to so ostanki poznoantične in zgodnjesrednjeveške utrdbe iz 4. stoletja. Ležijo na nadmorski višini okoli 750 m kar seveda pomeni, da se od tam ponujajo lepi razgledi na okoliške kraje.

Najprej smo si ogledali ostanke rimskega kamnoloma in razstavljene kamnine, ki so izvorno v tem delu Pohorja. Sledili smo po poti, ki je bila v glavnem nezahtevna, razen pri ogledu slapa Šum je bilo potrebno posvetiti več pozornosti na varnost. Vsi udeleženci so ob pomoči spremljevalcev varno prišli do točke kjer slap ponuja najlepši pogled na svojo neukročeno lepoto. Potem je sledil strmi vzpon po gozdni vlaki do razpotja za Ančnikovo gradišče. Malce zasopihani, na čisto ta pravi »delovni temperaturi« smo prišlo do omenjene točke. Tu smo si odpočili, malicali, se igrali, rešili nesrečnega močerada iz betonskega jaška - od koder sam ne bi zmogel, in uživali v lepem jesenskem dnevu ob razgledih v okolico, ko se je megla dvignila.

Prišel je čas za vrnitev v dolino, a glej ga zlomka, prav kmalu po odhodu je vreme pokazalo manj prijazen obraz. Začelo je deževati. Ker ni bilo zavetja smo pač morali nadaljevati pot, ki je na nekaterih predelih, zaradi razmočenosti, postala težavna. Pa smo jo vsi premagali in prišli do avtobusa morda le nekoliko bolj umazani kot bi sicer. Hitro smo se vkrcali in ko smo slekli mokra vrhnja oblačila smo bili spet »kot novi« in bogatejši za eno izkušnjo.

Za nami je lep jesenski planinski izlet, za nekatere prvi planinski izlet, za katerim vedno ostanejo najlepši spomini.

Organizacijo in stroške prevoza izleta je prevzelo PD Cirkulane, mlade planince smo spremljali Janja, Aljaž ter vodnika Božo in Ivo.

Zapisal: Ivo Zupanič

Glej galerijo slik

Predstavitev za mlade planince

Mladi planinci začenjamo novo sezono pohodov, druženj in akcij v šolskem letu 2016/2017. Ker smo pridobili nekaj novih članov smo za njih pripravili predstavitev programa dela in predstavitev osnovne tehnične in osebne opreme planinca.

Prav kmalu, ko bodo vremenske razmere to dopustile, se podamo na naše skupno potepanje v planinski svet.

Nekaj slik

Dvodnevni tabor mladinskega odseka na Golteh

V ponedeljek, 27.6. 2016, smo se s člani planinskega krožka podali na dvodnevni planinski tabor na Golte. Izpred šole v Cirkulanah smo se odpeljali v ponedeljek zjutraj, drugi dan v torek, 28. 6. 2016, pa smo se vrnili, polni lepih vtisov, v popoldanskih urah.

Čeprav je doma dan obetal veliko sonca se je izkazalo, da nekoliko manj prijazna vremenska napoved drži in že na poti so nas pozdravile prve dežne kaplje. Razpoloženja nam niso pokvarile in v spremenljivem vremenu smo se pripeljali na parkirišče pri Alpskem vrtu na Golteh.

Pohiteli smo do Mozirske koče kjer nas je naš stari znanec, oskrbnik Filip pričakal s kitaro v roki in nam v dobrodošlico zapel Kekčevo pesem. Malo smo mu pomagali in se še pred dežjem vselili v varno zavetje sob koče.

Ker nam vreme ni dopustilo gibanja na prostem smo čas izkoristili za spoznavanje in preskus planinske opreme, sestavljanje bivak šotora, nameščanje osebne varovalne opreme … in smo tako združili prijetno s koristnim.

Šele pozno popoldne se je toliko zjasnilo, da smo se lahko podali v naravo. Najprej v za naslednji dan načrtovani - včasih je pač potrebno načrte spremeniti, Alpski vrt. Občudovali smo gorsko cvetje, drevesne vrste in zanimive prikazovalne table, vetrovnico, drevesni horoskop, se previdno podali proti Okencu in občudovali lepoto neokrnjene narave.

Po vrnitvi v kočo je sledila okusna večerja. Po večerji pa še večerni sprehod z oskrbnikom, ki nam je opisal življenje na planoti Golte, razložil katere gorske masive vidimo v okolici, kdo od živali in rastlin prebiva tod … bilo je zelo zanimivo.

Po vrnitvi v kočo pa je sledila še okusna sladice, ki se je po vmesnem sprehodu po večerji gotovo veliko bolj prilegla, kot bi se takoj po večerji.

Sledila je priprava na nočni počitek, tuširanje, še kak popravek rjuhe na postelji, malce kramljanja pred spanjem in počasi je spanec premagal vse, čeprav je kdo med mladimi planinci v planinski koči prenočil prvič.

Jutranje bujenje nekako ob pol osmih ni bilo za nikogar pretežko, večina jih je že bedela in po jutranjem »pogovoru« z zobno ščetko in ostalim kar sodi zraven smo se zbrali na zajtrku.

Vremenska napoved je res držala. Torkovo jutro je jasno sporočalo, da bo lep sončen dan, in tako je tudi bilo. Pohod na Boskovec bomo torej lahko izpeljali in ga tudi smo. Čeprav smo hodili z zmernim tempom in si privoščili »martinčkanje« na sončnih razglediščih smo ga dosegli v slabi uri ali povedano drugače celo prej, kot je označeno na tabli.

Pot v dolino smo si izbrali na vrhu in odločili smo se za nekoliko daljšo pot tako, da smo videli in doživeli več, kot če bi se vračali po isti poti.

Slovo od prijaznega oskrbnika Filipa in oskrbnice Sonje je bilo kar malce težko ampak vsega lepega je enkrat konec. Toda čakal nas je še odhod v Afriko. No ja, ne čisto tisto pravo, ampak odlično restavracijo s takim imenom, kjer so pice »zakon«.

Po okrepčilu pa je res sledila pot tja kjer je najlepše – domov. Starši so mlade udeležence že čakali in odpeljali domov.

Hvala spremljevalcem Zlatku, mentorica Sergeji, vodniku in predsedniku PD Viliju za družbo, podporo in prijetno družbo.

Slike iz galerije slik tabora

Zapisal: Ivo Zupanič

Planinski pohod na Ivanščico

V soboto, 21.5.2016, smo z mladimi planinci izpeljali planinski pohod na Ivanščico, ki smo ga načrtovali že v jesenskem času preteklega leta.
Na pot smo se podali izpred šole v Cirkulanah, državno mejo prečkali na Cvetlinu in po kakšni uri vožnje pričeli pohod pri vodnem zbiralniku v kraju Prigorec. Pot nas bo vodila po Mrzljaku, po tematski poti do vrha Ivanščice kjer je planinska postojanka, razgledni stolp, informativna tabla, razgledno mesto…
Čudovita pomladanska narava, vonj po odcvetele čemažu in na trenutke strma pot je minevala v dobrem razpoloženju. Sonce nas je obdarilo z obilo žarki, ki so se prebili skozi mogočne krošnje dreves in nas vedno znova napolnili s pozitivno energijo. Imeli in vzeli smo si čas za počitek ob poti, malico, postanek pri Černih mlakah kjer je bojda vzletišče coprnic – mi sicer nismo videli nobene in kaj hitro smo prišli na cesto kjer je označba 1000 m.n.v. in od tu do Pasaričevega doma na višini 1054 m.n.v ni bilo več daleč.
Na vrhu smo si odpočili, okrepčali, žigosali dnevnike in se podali na razgledni stolp in nato na razgledno mesto. Največji vtis pa so na nas naredili jadralni padalci, ki so se prav tako kot mi odločili ta čudoviti pomladanski dan izkoristiti za svoje druženje in tekmovanje. Pa še en dogodek je potekal sočasno, kolesarski maraton na Ivanščico. Skratka imeli smo možnost spoznati dva atraktivna športa in morda se bo kdo od naših mladih planincev navdušil za katerega od njih.

Povratek smo opravili po isti poti. Kakšno pot smo opravili pove podatek, da smo na vrh potrebovali dve uri – upravičeno se lahko pohvalimo, da je to predviden čas poti za odrasle udeležence, za povratek pa smo potrebovali zgolj eno uro.
Na poti domov smo si ogledali še Frišičev mlin, delček tehnične kulturne dediščine ohranjen za mlajše rodove. Med pohodom smo naredili veliko fotografij, nekaj teh si lahko ogledate v galeriji slik.
Mladi planinci in spremljevalci Sergeja, Maja in Ivo se zahvaljujemo Planinskemu društvu Cirkulane za poravnavo stroškov prevoza našega pohoda. Bilo je lepo, komaj čakamo prve počitniške dneve, ko se bomo podali na planinski tabor.

Zapisal: Ivo Zupanič

Nekaj slik iz galerije