Dvodnevna pustolovščina mladih planincev na Boču
Dvodnevni tabori mladih planincev PD Cirkulane so že dolgoletna stalnica. Tokrat smo preživeli dva nepozabna dneva na Boču.
V ponedeljek 7. in torek 8. oktobra 2024, smo se podali na Boč. Pohod smo pričeli v Zgornjih Poljčanah in v prvi etapi dosegli Majstrov kamen, se povzpeli do križa in se nato spustili proti Domu pod Bočem.
Tu nas je pričakal prijazna oskrbnica in nam razložila domska pravila. Sledila je razporeditev po sobah, dogovarjanje katera postelja bo od koga, oblačenje posteljnine… nato pa priprava na kosilo. Bilo je odlično.
Pred domom pod Bočem. Foto: oskrbnik doma, oktober 2024.
Po kosilu in vmesne prostem času smo se pripravilo na vzpon na Boč. Za varnost sta skrbela vodnika Vili in Ivo ob pomoči mentorice Maje in spremljevalke Štefke. Vsi smo družno in brez težave prisopihali na vrh Boča. Vmes smo se poučili o varnem gibanju na planinskih poteh, si nadeli varovalne čelade na predelu, z jeklenico varovane planinske poti, se 'natlačili' v jamo Balunjačo, si ogledali ferato in nekoliko višje objekte Slovenske vojske, se razgledovali po okolici… Seveda pa smo se podali tudi na stolp. Vetrovno vreme nam je dodobra skuštralo lase, ampak tudi to ima svoj čar.
Spust nazaj do planinske postojanke smo opravili po drugi poti in opazovali moč narave na predelu, kjer je v zimskem času vetrolom dobesedno izruval več deset let stara drevesa. Pridni markacisti so že spomladi odstranili odvečna debla, ki so ovirala pot po nadelani planinski poti tako, da je pot varna.
Ob povratku v dom smo po okrepčilu in krajšem počitku čas krajšali s športnimi igrami z žogo ali pa zgolj klepetom s planinskimi prijatelji. Ja klepetom, ja… čisto pravim… telefoni so namreč ostali doma.
Hitro smo pričakali čas slastne večerje, ki nam je dala energijo za nadaljevanje aktivnosti. Najprej ogled cerkvice sv. Miklavža in nato kviz iz znanja. Zunaj se je že dodobra stemnilo in čas je bil za nočni pohod z lučkami. Malo tudi brez njih, da se oči privadijo in ob pomoči svetlobe zvezd in malo poguma, se da ponoči hoditi tudi brez lučke. Nato so sledile še družabne igre pred nočnim počitkom.
Pred spanjem tuširanje in spanje. No ja, čisto takoj ne…, ampak celodnevna aktivnost na svežem zraku spanec vseeno hitro prikliče.
Jutranje bujenje drugi dan, odstranjevanje posteljnine, priprava na zajtrk… in seveda zajtrk. Po zajtrku igranje z oskrbnikovim psom in odhod na Dreveniško goro na razgledno točko. Vmes nabiranje kostanjev, ogled prelepih dreves, mušnic… skratka v naravi je vedno kaj videti, če le hočemo videti.
Še malo športnih iger ali pa zgolj 'martinčkanja' in že se je bilo potrebno vkrcati na avtobus. Tudi to je doživetje, saj cesta na planinsko postojanko ni ne ravna in ne položna.
Za konec pa še postanek v piceriji v lovskem domu v Slovenski Bistrici. Najprej je bilo potrebno ukrotiti gromozanskega močerada, ki je grozil, da bo požrl vso hrano sam. Uspelo nam je. Tako da smo dobili vse kar smo naročili. Pa še nekaj živali smo si ogledali, poigrali na igralih, se spustili po toboganu… in sledila je le še pot v Cirkulane in odhod proti domu.
Ukrotili smo požrešnega močerada. Foto: Ivo Zupanič, oktober 2024.
Iskreno se zahvaljujemo PD Cirkulane, predvsem predsedniku Viliju Jurgecu za ureditev poravnave stroška prevoza na tabor, poravnavo članarin za udeležene mlade planince, kakor že omenjeno vodenje. Hvala tudi Štefki Cicmanovič Zimet za spremstvo, vse pohvale osebju Doma pod Bočem in prijaznemu šoferju, ki nas je varno pripeljal v obe smeri. Seveda pa hvala tudi udeleženim mladim planincem. Bili ste dobra in prijetna družba.
Mentorja mladih planincev: Maja Tašner in Ivo Zupanič
Jesenski pohod novincev po Bračičevi planinski poti
Ker je na prvem mestu varnost, smo za vse mlade planince, ki so letos novinci in bi se želeli udeleževati planinskih pohodov mladinskega odseka PD Cirkulane, brez spremstva staršev, organizirali spoznavno-preskusno turo v domačem okolju.
Tako smo lahko ocenili njihovo kondicijsko primernost, jih seznanili z pravili varnega gibanja na planinskih in gorniških pohodih, preverili ustrezno opremljenost in jim predstavili pravila vedenja na taborih in v gorskih postojankah.
Pohod smo izpeljali v soboto, 21.9.2024, s pričetkom ob 8:00. Na izhodišču - parkirišču Hiša usnja Kokol smo se dobili deset minut pred odhodom. Najprej smo pozornost namenili pravilni opremljenosti. Staršem, ki so otroka pripeljali pa tudi svetovali v zvezi z opremljenostjo mladega planinca.
Utrinek iz jesenskega pohoda. Foto: Aljaž Zidanšek, september 2024.
Pričeli smo pohod. Pot nas je vodila po Bračičevi planinski poti do šole v Cirkulanah. Po odlično pripravljenem in markiranem strmem vzponu po stopnicah do bunkerja in nato proti Gradišam. Na poti smo se razgledovali preko reke Dravo proti ravninskim naseljem vse do Slovenskih goric. Tudi narava se je začela odevati v čudovite jesenska barve.
Nadaljevali po lokalni cesti, kjer smo si spotoma ogledali mokrišče z rogozom, vse do kmetije pri Kovaču, kjer smo ob kleti naredili postanek za malico. Ni boljšega sendviča na svetu kot je tisti iz nahrbtnika, ki ga zaužijemo po prijetno naporni hoji.
Zadnja etapa poti pa nas je vodila v dolino proti apartmajem Janžekovič ali, kot so pohodniki sami ugotovili na traso pohoda prijateljstva, vse do šole.
Pri šoli smo naredili krajši pogovor o vtisih, izkušnjah s pohoda in se pogovorili tudi o planinskem taboru za katerega upamo, da nam ga uspe izpeljati v tednu otroka. Vsi današnji udeleženci pohoda, bodo povabljeni tudi na tabor.
Hvala Aljažu Zidanšku in Alojzu Štumbergerju za pomoč pri logistiki in vodenju tega prijetnega pohoda.
Zapisal: Ivo Zupanič
Fografije: Ivo Zupanič, Aljaž Zidanšek
Taborjenje mladih planincev
Predpočitniški čas smo z mladimi planinci izkoristili za taborjenje. Taborjenje smo izpeljali v petek in soboto, 21. in 22. junija 2024.
Najprej smo postavili šotore, pripravili podloge in spalne vreče in tako bili pripravljeni za nočni počitek. Seveda pa smo pred prenočevanjem počeli še veliko zanimivega. Poleg iger z žogo na športnih površinah pred završko šolo smo tekmovali v gibalno zabavnih igrah, pri katerih je bil glavni rekvizit vodni balon.
Šotori postavljeni. Foto:Ivo Zupanič, junij 2024.
Nato smo povečerjali dobrote iz nahrbtnika, vmes pa je za priboljšek in presenečenje bil na meniju sladoled, ki nam ga je nastavila kuharica Helena. Sledil je večerni pohod, kjer smo si ogledali učni čebelnjak, in se pogovorili o lokalnih znamenitostih Zavrča.
Sledila je večerna ali bolje nočna animacija. Najprej kviz iz planinske tematike, pa še kakšno vprašanje se je prikradlo poleg. Nato je sledila glasbeno-plesna igra okoli stolov pri kateri je v vsakem krogu en tekmovalec izločen, ker mu pač ne uspe zasesti stola. Ker se nikomur ni mudilo spat pa še igra o kravi številka … z … številom lis.
Nočni počitek v šotorih je zagotovo bil vrhunec našega taborjenja. Morda ne jutranje vstajanje, ampak to je res nekaj, kar treba doživeti. Po jutranji toaleti pa je v jedilnici že zadišal sveže pripravljen zajtrk. Ja, naša kuharica Helena se res rada potrudi za učence, če tudi v svojem prostem času.
Šotore oziroma tabor je potrebno pospraviti. Ker so se zaradi rose nekoliko navlažili smo jih prenesli v notranje prostore na sušenje in zložili in pospravili tisto, kar ni tako občutljivo.
Sledil je pohod na grad Borl. Lahko bi rekli narobe obrnjen pohod prijateljstva. Jutranji sprehod skozi gozd v čudoviti naravi je res nekaj neprecenljivega. Ponujali so se nam lepi razgledi, opazovali smo rastline, sledi živali. Pot je hitro minila in kaj kmalu smo bili na našem cilju.
Na gradu nas je sprejela vodička, razložila kaj vse si lahko ogledamo, nam predstavila nekaj zbirk zbirko o reki Dravi pa smo si lahko ogledali sami. Vsaj tisti, ki smo bili prvič smo bili prijetno presenečeni, kaj vse si je možno ogledati.
Ob koncu ogleda smo posedeli in počakali na prihod staršev. Ti so prišli poiskat svoje nadobudneže, ki so zagotovo bogatejši za še eno prijetno in za življenje potrebno izkušnjo.
Bilo je super, bili ste super! Mentorja, spremljevalca, organizatorja… Maja Tašner in Ivo Zupanič se že veseliva naših bodočih skupnih podvigov in vam želiva lepe počitnice.
Galerija slik pohoda
Dvodnevni tabor mladih planincev 2023
V sredo, 20.9.2023, smo se člani planinskega krožka podali na dvodnevni planinski tabor na območje Ravne gore v sosednji Hrvaški. Odhod avtobusa izpred šole v Cirkulanah je bil ob 8.00. Drugi dan, v četrtek, 21.9.2023, pa se bomo vrnili v zgodnjih popoldanskih urah.
Avtobus nas je odložil v Cvetlinu, kjer smo začeli pohod. Desno se nam je odstrl pogled na Velike pečine, ki so v jutranji svetlobi delujejo čarobno in skrivnostno. Po vaški in nato po serpentinasti planinski poti, ki ji pravimo tudi kačja pot, smo nadaljevali do Filićevega doma. V zgodnje jesenskem času je pot še posebej privlačna.
Po uvodnem spoznavanju z oskrbnikom in pomočnico, dogovori za termine obrokov, ki smo jih izvedli drugače, kot smo najprej planirali - kar se je izkazalo za boljše, ogledom sob in raziskovanju okolice je kmalu sledilo okusno kosilo, ki smo ga z užitkom snedli. Še posebej so nas razveselile palačinke z namazom po lastni izbiri.
Iz nahrbtnikov smo odložili odvečno opremo, in se podali na potep v okolico. Do »Križa« na markantnih Velikih pečinah, od koder smo si ogledovali prelepi Trakošćanski dvorec. Nato se vrnili v planinsko postojanko. Spotoma smo si ogledalo žal zaprt dom na Pustem duhu, zunanjost cerkvice Treh Kraljev, razgledni stolp na najvišji točki Ravne gore ter vzletišče zmajarjev in jadralnih padalcev.
Čas do večerje bomo zapolnili s športno rekreativnimi dejavnostmi na igralih in na nogometnem igrišču v vrtači. Pred večerjo je sledil kviz iz znanja. Pomerili sta se dve zelo izenačeni ekipi in posledično je bil takšen tudi rezultat, le ena točka je bila odločilna za zmago.
Sledila je okusna večerja, ki je prav tako teknila kot kosilo. Da smo malo potrošili odvečne kalorije je sledil nočni krožni pohod v okolici planinskega doma, najprej smo uporabili svetilke, po izklopu svetil, pa smo se potrudili varno gibati brez umetnih virov svetlobe.
Ker še nismo bili nič zaspani smo nadaljevali z družabno-socialno igro »vprašaj in poslušaj odgovor« in presojali ujemanje. Veliko zabavnih ujemanj se je napletlo. Naslednja je bila gibalno glasbena spretnostna igra, pri katerih tekmovalci plešejo okoli stolov dokler slišijo glasbo. Sedejo ob nastopu tišine - vendar je vedno en stol premalo… Nato še tuširanje in nočni počitek.
Drugi dan smo malo poležali, po prebujanju in vstajanju smo se zbrali v jedilnici in pozajtrkovali. Sledilo je pospravljanje in urejanje najetega prostora, poravnanje stroškov, skupinsko fotografiranje… Poslovili smo se od gostoljubnega oskrbnika »domara« kot se temu tam reče in se podali proti Trakošćanu. Ob uživanju v prelepi okolici, opazovanju izginjajoče stavbne in tehnične dediščine Zagorja smo po kakšnih dveh urah prispeli pod Trakošćanski dvorec. Privoščili smo si počitek, sladoled, kupili kak spominek pri lokalnih ponudnikih in že se je bilo potrebno vkrcati v avtobus za pot proti domu.
Žal se nekaterim našim članom letos tabora ni uspelo udeležiti, saj so se jim pokrili datumi tekmovanj, udeležbe na mednarodnih srečanjih učencev osnovnih šol…pa smo uživali še za njih-oni pa za nas. Brez skrbi, še bodo pohodi in še bodo tabori. Izkazalo se je, da je tudi septembrski termin za tabor zelo primeren, zato bo po vsej verjetnosti ostal stalnica.
Na koncu bi se želeli organizatorji in spremljevalci Maja, Aljaž in Ivo v imenu udeležencev zahvaliti šoli za vso podporo za izvedbo tabora kakor tudi Planinskemu društvu Cirkulane za poravnavo stroškov prevoza. Iskrena hvala.
Zapisal: Ivo Zupanič
Avtorji fotografij: Aljaž Zidanšek, Maja Tašner, Ivo Zupanič in domar Srečko :)
Pomladanski pohod mladih planincev 2023
Pa smo dočakali trenutek, ko se je pokrilo lepo vreme in možnost izvedbe. Po čudovitem zaključku letošnje bralne značke smo se mladi planinci podali na pohod proti Gradiškemu Humu.
Gradiški Hum je vrh v občini Cirkulane, v kraju Gradišča, ki je visok 336 m in nas očara s čudovitim razgledom. Je točka od koder so lepo vidni haloški griči, Ptuj ter Ptujsko jezero.
Uživali smo v prelepi naravi, spoznavali lepote domačega kraja, bili deležni gostoljubnosti tukajšnjih ljudi in se predvsem imeli lepo. Na razgledišču na Humu smo si ogledovali okoliško hribovje in tudi Ravno goro, kamor se bomo kmalu odpravili na dvodnevni tabor.
Nazaj grede smo obiskali še “Deželo regratovih lučk” in prav kmalu smo bili na izhodišču kamor so udeležence prišli iskat starši.
Zapisal: Ivo Zupanič
Pohodniško druženje mladih planincev
V soboto, 22. oktobra 2022, smo se odpravili na uvodni planinski pohod, v novi sezoni, po domači okolici. Tokrat smo se potepali po območju občine Zavrč.
Vir slike: Spletna stran občine Zavrč
Na pot smo se podali izpred šole v Zavrču. Krožna pot nas je vodila po markiranih poteh, ki vodijo po občini Zavrč in tudi po brezpotjih, pešpoteh in gozdnih vlakah.
Na pohodu smo namenili pozornost ustrezni planinski opremi, osnovam orientacije - predvsem orientiranju v naravi brez karte. Ogledali in pogovorili pa smo tudi o tehnični in sakralni dediščini kraja, ki smo jo srečali na našem pohodu. Pomembno je, da (s)poznamo in cenimo bogastvo domačega kraja.
Prijetno utrujenim nam je teknila malica iz nahrbtnika na postankih. Žigosali smo dnevnike Mladi planinec - tisti, ki jih še nimajo pa so dobili žig na roko.
Pohvalno je, da so se vsi prijavljeni pravočasno zbrali na zbirnem mestu in bili primerno opremljeni za pohod. Najbolj pa smo veseli novih članov mladinskega odseka PD Cirkulane, ki so bili z nami prvič.
Hvala tudi staršem za podporo in skrb pravočasen prihod otrok na zbirno mesto in prevoz domov po povratku.
Mentorji planinskega krožka se veselimo nadaljnjega sodelovanja in prijetnega druženja z vami.
Lep planinski pozdrav!
Zapis in fotografije: Maja Tašner in Ivo Zupanič
Galerija slik pohoda
Tabor mladih planincev 2022
V ponedeljek in torek smo se mladi in malo manj mladi planinci naše šole odpravili na težko pričakovani dvodnevni tabor. Tokrat smo si za izhodišče pohoda izbrali kočo Velikonočnico pod Bočem.
Kljub nekoliko slabši vremenski napovedi nam je vreme postreglo s sončkom in prijetnimi temperaturami, zato smo vrh Boča dosegli brez težav. Vidi se, da smo pridno hodili celo šolsko leto, saj so se prav vsi mladi pohodniki izkazali za zelo dobre hodce.
V popoldanskih urah smo pokurili prav vso energijo, ki je še ostala. Urejeno igrišče pod kočo je vabilo k igri nogometa, pozneje pa smo si izdelali še vrvno ograjo in se naučili pravilnega samovarovanja v gorah. Malo smo tudi tekmovali in na koncu razglasili najhitrejšo gornico, ki je postala Teja Kolednik.
Naša kuharica Helena nas je seveda ves čas razvajala s svojimi dobrotami. Po večerji smo imeli gorniški kviz, pri katerem so učenci pokazali veliko znanja na temo planinstva in gorništva, pa tudi splošne razgledanosti.
Seveda se dan ne bi mogel končati tako, kot je treba, če ne bi zvečer skočili še na nočni pohod z lučkami. Lučk pa skoraj nismo potrebovali, saj so za svetlobo poskrbele zvezde.
Drugi dan smo obilno zajtrkovali in počistili za seboj. Nato pa spet nahrbtnike na ramena in sledil je sestop do naše izhodiščne točke preteklega dne.
Med vožnjo domov smo si privoščili še kosilo v restavraciji Špajza, nato pa se prijetno utrujeni in polni spominov vrnili domov.
Posebej se zahvaljujemo Viliju in Aljažu za pomoč pri vodenju pohoda in društvu za poravnavo stroškov prevoza!
Zapisala: Maja Tašner
Pohod in rekreativno druženje mladih planincev
V soboto, 19. marca 2022, smo se s člani planinskega krožka OŠ Cirkulane-Zavrč, ki deluje v okviru našega društva, odpravili na planinski izlet na Donačko goro in nato še v športni center RIM v Nadolah.
Na pot smo se podali izpred šole v Cirkulanah. Prijazni voznik Frenk nas je z avtobusom zapeljal do Kupčinjega Vrha. Tu sta nas že čakala naš gostitelj v športnem centru, učitelj Robi in vodnik Božo. Naprej smo se usmerili proti Rudijevemu domu. Uživali v prelepi prebujajoči naravi, občudovali cvetoči žafran in norice ob žuborečem potoku. Vreme nam je dobro služilo, bilo je prijaznejše, kot so kazale napovedi. Prvo okrepčilo in počitek smo opravili pri domu. Nato smo se podali proti vrhu Donačke gore. Vsi smo dosegli vrh.
Tu in tam je pomladanska utrujenost kakšen korak upočasnila, ampak poguma ni vzela. Ob razgledovanju, uživanju trenutka, ki ga doživimo le, če se potrudimo doseči svoj cilj, fotografiranju, kakšnem klicu domov s katerim se malo opravičeno pohvalimo... čas hitro mine in treba je razmisliti o sestopu v dolino. Sestop je sicer manj naporen, vedno pa so prisotne skrite nevarnosti na razmočenih ali krušljivih delih poti. Zato smo nekaj besed namenili tudi opremi in predvsem nujnosti uporabe primernih visokih pohodniških čevljev.
Zopet smo se zbrali in odpočili ob planinskem domu in nadaljevali do izhodišča v Kupčinjem vrhu. Sledila je kratka vožnja do Nadol, kjer smo obiskali športni park RIM in sprostili še preostalo energijo skozi športno-zabavne aktivnosti na igrišču, plezalni steni, na fitnesu na prostem... bilo je zelo lepo. Ampak vse kar je prijetno hitro mine in potrebno se je bilo odpraviti proti domu.
Zahvaljujemo se Šolskemu skladu OŠ Cirkulane-Zavrč za odobritev sredstev za poravnavo stroškov prevoza. Hvala tudi učiteljici Janji za spremstvo na pohodu.
Lep planinski pozdrav!
Mentorja planinskega krožka: Ivo Zupanič, Maja Tašner
Pohod in druženje mladih planincev
Tokratno sezono pohodov smo začeli z rekreativno-športnim pohodom. Dogodek s katerim smo z mladimi planinci obeležili mednarodni teden otroka je bil v soboto, 2. oktobra 2021.
Foto: Ivo Zupanič
Pravočasno smo se zbrali na zbirališču pred šolo v Cirkulanah in se odpravili na Veliki Vrh k cerkvici sv. Ane. Tu smo se družili, se preskusili v zabavnih-športnih igrah in drugih spretnostnih veščinah.
Pot nas je vodila mimo farne cerkve, pokopališča in nato po zasebni cesti skozi gozd do obrata ADK. Od tod pa skozi Veliki Vrh do našega cilja. Pot ni bila zahtevna. Mladi planinci so jo »pospravili« v zelo kratkem času. Malica iz nahrbtnika pa je na cilju zelo teknila.
Preden smo začeli z zabavnimi športnimi igrami se nam je pridružil predsednik PD Cirkulane in nas razveselil z napitki, ki so si jih mladi planinci razdelili med sabo.
Sledil je športno zabavni del našega druženja. Veliko veselja, prizadevnosti članov ekip in športnega boja pod budnim očesom sodniške ekipe je bilo prisotno. Obe ekipi sta se srčno borili ampak zmagovalec je na koncu eden. Pri zadnji igri pa se je zmagovalna ekipa v vlečenju vrvi pomerila še s sodniško ekipo.
Čas za odhod je kot vedno spet nekako prehitro prišel, ampak vse lepe stvari hitro minejo. Zato mentorji že planiramo naše naslednjo druženje, ki bo, če nam bodo vremenske razmere naklonjene in se aktualni zdravstveni ukrepi ne bodo zaostrili, v mesecu novembru.
Veselimo se srečanja z vami!
Zapisal: Ivo Zupanič
Galerija slik pohoda
Pomladanski pohod mladih planincev
Čas ukrepov za zajezitev okužb je dodobra posegel tudi v našo dejavnost. V soboto, 29.5.2021, pa smo končno lahko izpeljali planinski izlet mladih planincev v domačem okolju.
Na pot smo se podali z dvorišča gradu Borl in se napotili proti Zavrču. Z zanimanjem smo si ogledali dostopno urejeno okolje gradu. Na pohodu smo najprej zapustili območje gradu in se med urejenimi vinogradi napotili proti Šlogu. Nekaj časa nas je pot vodila po cesti skozi gozd, nato je pot zapustila gozd in se med vinogradi povzpela do Hutterove kapele. Od tod smo nadaljevali po Marijini romarski poti. Obiskali smo cerkvico Device Marije, prisluhnili legendi o njenem nastanku in pomalicali. Po krajšem počitku je sledila vrnitev po isti poti na izhodišče. Občudovali smo spremembe v naravi, opazovali živali, prisluhnili ptičjemu petju in poskušali prepoznati sledi živali.
Pot nazaj je v dobrem vzdušju hitro minila. Zahvaljujemo se staršem, ki so poskrbeli za pravočasen prihod otrok na zbirno mesto. Seveda, pa smo bili zelo veseli staršev, ki so se nam na pohodu pridružili.
Mentorji: Maja Tašner, Sergeja Perkovič, Ivo Zupanič
Pot med krošnje
V soboto, 12.10.2019, smo izpeljali jesenski planinski izlet na Roglo mladih planincev in čebelarjev. Natančneje na tamkajšnjo novo pridobitev imenovano Sprehod med krošnjami, si ogledali improvizirano pohorsko vasico in jo mahnili po gozdnem kolovozu na Pesek.
Čudovita jesenska narava se je kopala v sončnih žarkih in nam naslikala čarobne jesenske podobe. Z dobro razpoloženimi osemindvajsetimi otroki smo uživali tudi njihovi spremljevalci. Posebej pohvalno je, da se nam je pridružilo veliko novih članov in da so se tudi vsi prijavljeni izleta udeležili.
Zakaj ni mentorice Maje na sliki? Ja zato ker je bila fotografinja.
Pot med krošnjami leži v osrčju mogočnih pohorskih gozdov, na vrhu Rogle, na nadmorski višini 1517 metrov.
Pot nam pokaže edinstvenost pohorske narave in v nas vzbudi občutek za njeno varovanje. Skupaj smo spoznali drevesa krajevnih gozdov vse od korenin do vrhov krošenj in srečali s številnimi živalmi in rastlinami, ki jih lahko najdemo le na Pohorju.
Po nakupu kart smo se podali dogodivščini nasproti. Najprej nas je pozdravila veverica, nato pa poučne točke z slikovnimi, materialnimi in pisnimi pojasnili. Na posameznih odcepih pa je bilo poskrbljeno še za adrenalinske navdušence.
Tako nas je kilometer dolga pot popeljala skozi raznolik gozd, v katerem smo naleteli na mnoga presenečenja in nove reči, ki so nas poučile o naravnih procesih v gozdu. Pa tudi o tem, kako jih zaščititi in o zanimivih dejstvih, ki nam bodo pomagala razumeti, kaj gozd in njegovi prebivalci potrebujejo za življenje.
Seveda pa je sprehajališče oziroma krožno speljan 37 m visok stolp, s premerom 22 m, tudi kot tehnična stvaritev vredna ogleda, saj je konstruiran iz jeklenih in lesenih sestavov na nevsiljiv način.
Po poučnem sprehodu med krošnjami smo pomalicali, kupili tudi kak spominek in se podali peš do smučarske proge in uživali v improvizirani pohorski vasici. Zagotovo pa je bil najbolj obiskan zipline.
Nato smo prehodili, kot se za planinski pohod spodobi, še nekaj kilometrov poti proti Pesku, si v Domu na Pesku žigosali dnevnike in sledila je vožnja proti domu.
Mentorja Maja in Ivo se zahvaljujeva matičnemu planinskemu društvu Cirkulane poravnavo stroškov prevoza, Viliju za organizacijo prevoza in še za pomoč pri vodenju. Hvala tudi kolegici Sonji in mentorju čebelarskega krožka Ediju.
Nekaj utrinkov iz poti lahko vidite v galeriji slik. Za večino fotografij je poskrbel Vili, nekaj sva jih dodala mentorja.
Zapisal: Ivo Zupanič