Pomladanski pohod mladih planincev 2023

Pa smo dočakali trenutek, ko se je pokrilo lepo vreme in možnost izvedbe. Po čudovitem zaključku letošnje bralne značke smo se mladi planinci podali na pohod proti Gradiškemu Humu.

Gradiški Hum je vrh v občini Cirkulane, v kraju Gradišča, ki je visok 336 m in nas očara s čudovitim razgledom. Je točka od koder so lepo vidni haloški griči, Ptuj ter Ptujsko jezero.

Uživali smo v prelepi naravi, spoznavali lepote domačega kraja, bili deležni gostoljubnosti tukajšnjih ljudi in se predvsem imeli lepo. Na razgledišču na Humu smo si ogledovali okoliško hribovje in tudi Ravno goro, kamor se bomo kmalu odpravili na dvodnevni tabor.

Nazaj grede smo obiskali še “Deželo regratovih lučk” in prav kmalu smo bili na izhodišču kamor so udeležence prišli iskat starši.

Zapisal: Ivo Zupanič

Galerija slik pohoda

Pohodniško druženje mladih planincev

V soboto, 22. oktobra 2022, smo se odpravili na uvodni planinski pohod, v novi sezoni, po domači okolici. Tokrat smo se potepali po območju občine Zavrč.

Vir slike: Spletna stran občine Zavrč

Na pot smo se podali izpred šole v Zavrču. Krožna pot nas je vodila po markiranih poteh, ki vodijo po občini Zavrč in tudi po brezpotjih, pešpoteh in gozdnih vlakah.

Na pohodu smo namenili pozornost ustrezni planinski opremi, osnovam orientacije - predvsem orientiranju v naravi brez karte. Ogledali in pogovorili pa smo tudi o tehnični in sakralni dediščini kraja, ki smo jo srečali na našem pohodu. Pomembno je, da (s)poznamo in cenimo bogastvo domačega kraja.

Prijetno utrujenim nam je teknila malica iz nahrbtnika na postankih. Žigosali smo dnevnike Mladi planinec - tisti, ki jih še nimajo pa so dobili žig na roko.

Pohvalno je, da so se vsi prijavljeni pravočasno zbrali na zbirnem mestu in bili primerno opremljeni za pohod. Najbolj pa smo veseli novih članov mladinskega odseka PD Cirkulane, ki so bili z nami prvič.

Hvala tudi staršem za podporo in skrb pravočasen prihod otrok na zbirno mesto in prevoz domov po povratku.

Mentorji planinskega krožka se veselimo nadaljnjega sodelovanja in prijetnega druženja z vami.

Lep planinski pozdrav!

Zapis in fotografije: Maja Tašner in Ivo Zupanič

Galerija slik pohoda

Tabor mladih planincev 2022

V ponedeljek in torek smo se mladi in malo manj mladi planinci naše šole odpravili na težko pričakovani dvodnevni tabor. Tokrat smo si za izhodišče pohoda izbrali kočo Velikonočnico pod Bočem.

Kljub nekoliko slabši vremenski napovedi nam je vreme postreglo s sončkom in prijetnimi temperaturami, zato smo vrh Boča dosegli brez težav. Vidi se, da smo pridno hodili celo šolsko leto, saj so se prav vsi mladi pohodniki izkazali za zelo dobre hodce.

V popoldanskih urah smo pokurili prav vso energijo, ki je še ostala. Urejeno igrišče pod kočo je vabilo k igri nogometa, pozneje pa smo si izdelali še vrvno ograjo in se naučili pravilnega samovarovanja v gorah. Malo smo tudi tekmovali in na koncu razglasili najhitrejšo gornico, ki je postala Teja Kolednik.

Naša kuharica Helena nas je seveda ves čas razvajala s svojimi dobrotami. Po večerji smo imeli gorniški kviz, pri katerem so učenci pokazali veliko znanja na temo planinstva in gorništva, pa tudi splošne razgledanosti.

Seveda se dan ne bi mogel končati tako, kot je treba, če ne bi zvečer skočili še na nočni pohod z lučkami. Lučk pa skoraj nismo potrebovali, saj so za svetlobo poskrbele zvezde.

Drugi dan smo obilno zajtrkovali in počistili za seboj. Nato pa spet nahrbtnike na ramena in sledil je sestop do naše izhodiščne točke preteklega dne.

Med vožnjo domov smo si privoščili še kosilo v restavraciji Špajza, nato pa se prijetno utrujeni in polni spominov vrnili domov.

Posebej se zahvaljujemo Viliju in Aljažu za pomoč pri vodenju pohoda in društvu za poravnavo stroškov prevoza!

Zapisala: Maja Tašner

Galerija slik tabora

Pohod in rekreativno druženje mladih planincev

V soboto, 19. marca 2022, smo se s člani planinskega krožka OŠ Cirkulane-Zavrč, ki deluje v okviru našega društva, odpravili na planinski izlet na Donačko goro in nato še v športni center RIM v Nadolah.

Na pot smo se podali izpred šole v Cirkulanah. Prijazni voznik Frenk nas je z avtobusom zapeljal do Kupčinjega Vrha. Tu sta nas že čakala naš gostitelj v športnem centru, učitelj Robi in vodnik Božo. Naprej smo se usmerili proti Rudijevemu domu. Uživali v prelepi prebujajoči naravi, občudovali cvetoči žafran in norice ob žuborečem potoku. Vreme nam je dobro služilo, bilo je prijaznejše, kot so kazale napovedi. Prvo okrepčilo in počitek smo opravili pri domu. Nato smo se podali proti vrhu Donačke gore. Vsi smo dosegli vrh.

Tu in tam je pomladanska utrujenost kakšen korak upočasnila, ampak poguma ni vzela. Ob razgledovanju, uživanju trenutka, ki ga doživimo le, če se potrudimo doseči svoj cilj, fotografiranju, kakšnem klicu domov s katerim se malo opravičeno pohvalimo... čas hitro mine in treba je razmisliti o sestopu v dolino. Sestop je sicer manj naporen, vedno pa so prisotne skrite nevarnosti na razmočenih ali krušljivih delih poti. Zato smo nekaj besed namenili tudi opremi in predvsem nujnosti uporabe primernih visokih pohodniških čevljev.

Zopet smo se zbrali in odpočili ob planinskem domu in nadaljevali do izhodišča v Kupčinjem vrhu. Sledila je kratka vožnja do Nadol, kjer smo obiskali športni park RIM in sprostili še preostalo energijo skozi športno-zabavne aktivnosti na igrišču, plezalni steni, na fitnesu na prostem... bilo je zelo lepo. Ampak vse kar je prijetno hitro mine in potrebno se je bilo odpraviti proti domu. 

Zahvaljujemo se Šolskemu skladu OŠ Cirkulane-Zavrč za odobritev sredstev za poravnavo stroškov prevoza. Hvala tudi učiteljici Janji za spremstvo na pohodu.

Lep planinski pozdrav!

Mentorja planinskega krožka: Ivo Zupanič, Maja Tašner

Galerija slik pohoda

Pohod in druženje mladih planincev

Tokratno sezono pohodov smo začeli z rekreativno-športnim pohodom. Dogodek s katerim smo z mladimi planinci obeležili mednarodni teden otroka je bil v soboto, 2. oktobra 2021.

Foto: Ivo Zupanič

Pravočasno smo se zbrali na zbirališču pred šolo v Cirkulanah in se odpravili na Veliki Vrh k cerkvici sv. Ane. Tu smo se družili, se preskusili v zabavnih-športnih igrah in drugih spretnostnih veščinah.

Pot nas je vodila mimo farne cerkve, pokopališča in nato po zasebni cesti skozi gozd do obrata ADK. Od tod pa skozi Veliki Vrh do našega cilja. Pot ni bila zahtevna. Mladi planinci so jo »pospravili« v zelo kratkem času. Malica iz nahrbtnika pa je na cilju zelo teknila.

Preden smo začeli z zabavnimi športnimi igrami se nam je pridružil predsednik PD Cirkulane in nas razveselil z napitki, ki so si jih mladi planinci razdelili med sabo.

Sledil je športno zabavni del našega druženja. Veliko veselja, prizadevnosti članov ekip in športnega boja pod budnim očesom sodniške ekipe je bilo prisotno. Obe ekipi sta se srčno borili ampak zmagovalec je na koncu eden. Pri zadnji igri pa se je zmagovalna ekipa v vlečenju vrvi pomerila še s sodniško ekipo.

Čas za odhod je kot vedno spet nekako prehitro prišel, ampak vse lepe stvari hitro minejo. Zato mentorji že planiramo naše naslednjo druženje, ki bo, če nam bodo vremenske razmere naklonjene in se aktualni zdravstveni ukrepi ne bodo zaostrili, v mesecu novembru.

Veselimo se srečanja z vami!

Zapisal: Ivo Zupanič

Galerija slik pohoda

Pomladanski pohod mladih planincev

Čas ukrepov za zajezitev okužb je dodobra posegel tudi v našo dejavnost. V soboto, 29.5.2021, pa smo končno lahko izpeljali planinski izlet mladih planincev v domačem okolju.

Na pot smo se podali z dvorišča gradu Borl in se napotili proti Zavrču. Z zanimanjem smo si ogledali dostopno urejeno okolje gradu. Na pohodu smo najprej zapustili območje gradu in se med urejenimi vinogradi napotili proti Šlogu. Nekaj časa nas je pot vodila po cesti skozi gozd, nato je pot zapustila gozd in se med vinogradi povzpela do Hutterove kapele. Od tod smo nadaljevali po Marijini romarski poti. Obiskali smo cerkvico Device Marije, prisluhnili legendi o njenem nastanku in pomalicali. Po krajšem počitku je sledila vrnitev po isti poti na izhodišče. Občudovali smo spremembe v naravi, opazovali živali, prisluhnili ptičjemu petju in poskušali prepoznati sledi živali.

Pot nazaj je v dobrem vzdušju hitro minila. Zahvaljujemo se staršem, ki so poskrbeli za pravočasen prihod otrok na zbirno mesto. Seveda, pa smo bili zelo veseli staršev, ki so se nam na pohodu pridružili.

Mentorji: Maja Tašner, Sergeja Perkovič, Ivo Zupanič

Nekaj slik pohoda

Pot med krošnje

V soboto, 12.10.2019, smo izpeljali jesenski planinski izlet na Roglo mladih planincev in čebelarjev. Natančneje na tamkajšnjo novo pridobitev imenovano Sprehod med krošnjami, si ogledali improvizirano pohorsko vasico in jo mahnili po gozdnem kolovozu na Pesek.

Čudovita jesenska narava se je kopala v sončnih žarkih in nam naslikala čarobne jesenske podobe. Z dobro razpoloženimi osemindvajsetimi otroki smo uživali tudi njihovi spremljevalci. Posebej pohvalno je, da se nam je pridružilo veliko novih članov in da so se tudi vsi prijavljeni izleta udeležili.

Zakaj ni mentorice Maje na sliki? Ja zato ker je bila fotografinja.

Pot med krošnjami leži v osrčju mogočnih pohorskih gozdov, na vrhu Rogle, na nadmorski višini 1517 metrov.

Pot nam pokaže edinstvenost pohorske narave in v nas vzbudi občutek za njeno varovanje. Skupaj smo spoznali drevesa krajevnih gozdov vse od korenin do vrhov krošenj in srečali s številnimi živalmi in rastlinami, ki jih lahko najdemo le na Pohorju.

Po nakupu kart smo se podali dogodivščini nasproti. Najprej nas je pozdravila veverica, nato pa poučne točke z slikovnimi, materialnimi in pisnimi pojasnili. Na posameznih odcepih pa je bilo poskrbljeno še za adrenalinske navdušence.

Tako nas je kilometer dolga pot popeljala skozi raznolik gozd, v katerem smo naleteli na mnoga presenečenja in nove reči, ki so nas poučile o naravnih procesih v gozdu. Pa tudi o tem, kako jih zaščititi in o zanimivih dejstvih, ki nam bodo pomagala razumeti, kaj gozd in njegovi prebivalci potrebujejo za življenje.

Seveda pa je sprehajališče oziroma krožno speljan 37 m visok stolp, s premerom 22 m, tudi kot tehnična stvaritev vredna ogleda, saj je konstruiran iz jeklenih in lesenih sestavov na nevsiljiv način.

Po poučnem sprehodu med krošnjami smo pomalicali, kupili tudi kak spominek in se podali peš do smučarske proge in uživali v improvizirani pohorski vasici. Zagotovo pa je bil najbolj obiskan zipline.

Nato smo prehodili, kot se za planinski pohod spodobi, še nekaj kilometrov poti proti Pesku, si v Domu na Pesku žigosali dnevnike in sledila je vožnja proti domu.

Mentorja Maja in Ivo se zahvaljujeva matičnemu planinskemu društvu Cirkulane poravnavo stroškov prevoza, Viliju za organizacijo prevoza in še za pomoč pri vodenju. Hvala tudi kolegici Sonji in mentorju čebelarskega krožka Ediju.

Nekaj utrinkov iz poti lahko vidite v galeriji slik. Za večino fotografij je poskrbel Vili, nekaj sva jih dodala mentorja.

Zapisal: Ivo Zupanič

Dvodnevni tabor mladih planincev 2019

V petek, 17.5.2019, smo se člani planinskega krožka podali na dvodnevni planinski tabor na Boč. Odhod minibusa izpred šole je bil ob 8.20 uri. Drugi dan v soboto, smo se vrnili v popoldanskih urah.

Minibus nas je odložil v Zgornjih Poljčanah, kjer smo začeli pohod. Po planinski poti čez Babo smo prispeli do planinskega doma čez dobro uro. Odložili smo odvečno opremo, si spočili, pomalicali, si nadeli potrebno opremo in se podali na vrh Boča. Na poti na vrh smo si obiskali še jamo Balunjačo, pogumno prešli zahtevnejši del poti varovan z jeklenicami in si ogledali ferato. Po osvojitvi vrha, smo se povzpeli na razgledni stolp in se po drugi poti vrnili v planinski dom.

Po sprostitvi in drugim aktivnostim za nadomestitev izgubljene energije smo se podali na krajši pohod po brezpotju na Dreveniško goro ali povedano natančneje na razgledno točko s čudovito klopco, na kateri sicer ni bilo prostora za vse, smo se pa zato zbrali okoli nje vsi.

Na razgledni točki Drevniške gore. Foto: Ivo Zupanič

Po večerji pa organizirali še kviz, kjer smo se pomerili v znanju gorništva in tudi drugih znanj. Vsi smo zmagali in me drugim ugotovili da so naši spremljevalci letos stari (skupaj, da ne bo pomote) 200 let in da tehtajo kar 330 kg (tudi skupaj). Sledil je nočni pohod s svetilkami. Čeprav jih od soju polne lune morda ne bi potrebovali.

Drugi dan smo si po poznem zajtrku zapolnili s športno rekreativnimi dejavnostmi in osnovami samovarovanja v gorah. Spoznali smo osebno varovalno opremo planinca in njen namen. Posebej smo poudarili smiselnost uporabe zaščitne čelade. Preskusili smo se v vrvni tehniki, se naučili pravilne rabe varovalne opreme saj smo na horizontalni in vertikalni vrvni ograji preskusili delovanje enodelnega varnostnega pasu, samovarovalnega kompleta in funkcijo drsnih vozlov.

Sledil je še sestop v dolino in obisk picerije, med vožnjo domov, kjer smo si nadoknadili izgubljene kalorije.

Vreme je bilo lepo, oskrba in pogoji bivanja v Planinskem domu na Boču zelo dobri in nam gotovo ni žal, da smo preživeli dva nepozabna dneva v objemu neokrnjene narave.

Hvala za poravnavo stroškov prevoza PD Cirkulane, šoli in vsem, ki so tako ali drugače prispevali k izvedbi našega že tradicionalnega dvodnevnega tabora. Za mlade planince smo poskrbeli vodnika PZS Ivo Zupanič in Vili Jurgec, Aljaž Zidanšek ter mentorica Sergeja Perkovič.

Zapisal: Ivo Zupanič

Galerija slik

Pomladanski pohod k sv. Ani na Velikem Vrhu

»Kdaj pa bo kakšen planinski pohod?« je bilo pogosto vprašanje mladih planincev, kakor hitro se je izkazalo, da je pomlad pred vrati. Pa smo jim mentorji pojasnili, da bomo gostili srečanje planinskih skupin MDO Podravja in da se bomo družili z vrstniki iz drugih šol ter se preskusili v zabavnih-športnih igrah in drugih spretnostnih veščinah.

Potem pa je med vsemi, ki smo se angažirali v priprave srečanja »treščilo kot gorjača«, ni prijav – odpade. Ampak mi se ne damo, bomo pa šli sami! In ker je srečanje, hm,… se bomo pa srečali in družili s svojimi povabljenci. Pa smo jih povabili, starše in druge mlajše in starejše sorodnike. Tako se nas je nabralo štirideset, pisana druščina mladih planincev, mentorjev, staršev, starih staršev, bratcev, sestric…, ki smo jo mahnili od obrata ADK v Dolanah na Veliki Vrh k cerkvici sv. Ane.

Na poti smo zapeli ´Vse najboljše za te…´ ustanovnemu članu našega društva Francu, ki je ravno na ta dan vskočil v osmo desetletje.

Pri sv. Ani smo se najprej odpočili, nadomestili energijo s sendvičem iz nahrbtnika. Ni boljšega sendviča, kot je ta. Nato smo se razdelili v štiri skupine, tri tekmovalne in ena največja - navijaška. Mentorica Maja je s svojo ekipo pripravila in izvedla zabavne športne igre. Veliko veselja, tekmovalne vneme, smeha in navdušenega spodbujanja je bilo.

Nekako proti koncu iger se nam je pridružil predsednik društva, ki je pripeljal malico za vse nas ob zaključku iger. Sveže skuhana hrenovka in žemljica je resnično teknila.

Čas v prelepi, prebujajoči se naravi je kar bežal. Malo smo se še družili, naredili skupinsko fotografijo, skrbno pospravili in počistili za seboj in se odpravili nazaj na izhodišče.

Hvala župniji sv. Barbare, da nam je omogočila uporabo prostora in sanitarij. Hvala matičnemu planinskemu društvu za malico in hvala vsem vam, ki ste pomagali pri organizaciji in izvedbi »srečanja.« Verjamem, da bo vsem udeležencem ostalo v lepem spominu.

Zapisal: Ivo Zupanič

Galerija slik

Pohod mladih planincev - Lovrenška jezera

V soboto, 6.10.2018, smo se odpravili na prvi planinski izlet, v sezoni 2018/2019, na Lovrenška jezera.

Lovrenška jezera se nahajajo na visokem barju sredi Pohorja med Roglo in Ribniškim Pohorjem. Manjša jezerca, ki dobivajo vodo le s padavinami obdaja rušje. Jezerca smo si lahko ogledali po z lesom tlakovani stezici, ki nam je omogočila hojo po suhem in ne po močvirju. Na začetku barja pa je razgledni stolp s katerega smo ujeli pogled po Lovrenških jezerih.

Na pot smo se odpravili iz Cirkulan, pred Slovensko Bistrico naložili še zadnjega potnika in se, po skoraj dvourni vožnji, pripeljali na Kočo na Pesku. Pomalicali smo in pot pod noge. Najprej do vodnega zajetja nato preko mostička po prelepi pohorski naravi proti Lovrenškim jezerom. Vreme suho in vetrovno, žal pa oblačno. Ampak petnajst malo manjših in pet malo večjih sončkov to ni čisto nič motilo. Ob občudovanju lepe okolice, občasnem gobarjenju, spoznavanju osnov orientacije, ogledu neokrnjene narave, ki se v tem času preoblači v najlepše barve je čas hitro minil in prišli smo do našega cilja. Ne boste verjeli - prišli smo prej, kot je predviden čas hoje po smerokazih.

Foto: Ivo Zupanič, 6.10.2018

Druga malica je še posebej teknila. Ogled stolpa, prebiranje informacijskih tabel, ugotovitev, da smo 1520 m visoko, kakšna skupinska fotografija in ogled jezerc. Res so nekaj posebnega.

Nazaj smo se odpravili po »uri orientacije« v smeri Rogle. Položna, širša in bolj razgledna pot je že malce utrujenim nogam godila. Pot nas je iz gozda pripeljala na jase, ki postanejo v zimskem času smučarsko tekaški tereni in od tod do RTC Rogla. Z ogledom vodnega zajetja, krajšim postanek na terasi brunarice, uničevanjem prebitka energija s krajšim krožnim pohodom do izgubljene vetrovke za vodnika, in veseljem po uspešno opravljeni nalogi smo se odpravili proti domu.

Našo pohodniško sezono bomo nadaljevali v pomladanskih mesecih. Verjamem, da se nam takrat pridruži še kdo.
Ne bi bilo prav, da ne bi izrazil zahvale PD Cirkulane za podporo in pokritje stroška prevoza, hvala Aljažu in Zlatku, vodstvu šole, ter mentoricama mladih planincev Maji in Sergeji.

Zapisal: Ivo Zupanič

Galerija slik

Četrtošolka Klara Cestar je našo dogodivščino opisala tako:

V   soboto  6.10.2018, smo se mladi planinci odpravili na lovrenška jezera. Izpred šole Cirkulane smo odšli ob 7.uri zjutraj. Pot nas je peljala mimo Slovenskih Konjic in Zreč. Kombi nas je odložil pred kočo kjer smo pomalicali da smo nabrali moči za vzpon do razglednega stolpa. Po dolgi hoji smo le prišli do stolpa kjer je zelo lep razgled na Lovrenška  jezera. Tam smo si malo oddahnili in fotografirali nato so nas mentorji odpeljali do Lovrenških jezer, kjer je zelo lepo. Po ogledu smo nadaljevali pot do Rogle. Ko smo prišli do Rogle smo že bili malo utrujeni od hoje. Ampak še vedno smo imeli dovolj moči, da smo se igrali na igralih. Po končni igri je prišel kombi in nas  je odpeljal nazaj do šole. Tako se je končala naša  avantura. Polni novega znanja o Lovrenških jezerih smo se vrnili domov. Zelo smo uživali čeprav je bilo malo naporno.

Klara Cestar 4.b