Po Bračičevi poti ob 9. občinskem prazniku

Pohod ob prazniku občine Cirkulane je že stalnica v našem programu, je priložnost, da se predstavimo občankam in občanom ter ostalim društvom. Tudi letos smo se dobro razpoloženi v soboto, 28. maja, zbrali pred OŠ Cirkulane in se z avti odpeljali v Dolane do mesnice in gostišča Kokol, kjer je začetek 3. etape Bračičeve planinske poti. Start smo izvedli kar za avtobusno postajo pod klinčevim bregom.

Ta začetni del poti po (včasih močvirnatem) travniku, preko brvi čez potok Bela (ali po domače Belca) do cerkve Sv. Ane je še posebej lep. Tukaj je bila včasih spodnja postojanka romanja na Sv. Ano. Pohodniki smo brodili po ozki stezi skozi visoko travo v iskanju brvi. V spominu pa sem se ozrl nazaj za dve ali tri desetletja: za otroke »ringlšpil«, stojnice z »lectarji«, streljanje na zračno puško, sladkorna pena… Za nami pogled na mogočen grad Borl, pred nami pa romarska cerkev Sv. Ane na Velikem vrhu, kamor smo prispeli po gozdni vijugasti poti križevega pota. Ohladili smo se v senci in uživali v prelepem razgledovanju okolice. Opazili smo novi učni čebelnjak OŠ Cirkulane-Zavrč, malo naprej pa učni vinograd vinogradnikov Haloze. Čisto ob cerkvi je prenovljena mežnarija, ki danes služi kot delno podkleteni romarski dom s prenočišči v upravljanju župnije Sv. Barbare, kjer med drugim potekajo tabori slepih in slabovidnih, srečanja za skavte, prvoobhajance, birmance in zakonske skupine. Pred njeno kletjo je skrbno zagrajen prostor, kjer nas pozdravlja modra kavčina – potomka najstarejše trte na svetu iz mariborskega Lenta. Za cerkvijo je pot modre kavčine, za katero skrbi Društvo vinogradnikov in sadjarjev Cirkulane. Malo naprej so nas lepo urejene planinske table opozorile, da se tukaj stikajo Haloška planinska pot PD Ptuj, Evropska pešpot in Bračičeva planinska pot. Vsak pohodnik, ki gre tukaj mimo, ne more, da ne bi opazil zelo živahnega delovanja društev, ki delujejo na območju občine Cirkulane…preplet zgodovine in sedanjosti.

Planinci smo pot nadaljevali po slemenu Velikega vrha ob lepo urejenih vinogradih in pogledu na Ivanjščico, Ravno goro, Donačko goro, Boč, Konjiško goro, Pohorje, Ptujsko in Dravsko polje. Počasi smo se prebili na Vrabjnšak, ki je s 412 m n.v. najvišji vrh vzhodnih Haloz. Ime je dobil po poznogotski cerkvi Sv. Urbana, katere razvaline so še dobro vidne. Od te cerkve pa je ohranjen oltar, ki je bil prenesen v cerkev Sv. Ane. Od tukaj se nam je razširil pogled proti sosednji občini Zavrč, Švabovo in naprej v Veliko Nedeljo in Ormož. Lepo sta vidna križniški grad v Veliki Nedelji in stavba, kjer je bila nekoč tovarna sladkorja Ormož. Spustili smo se spet v nižino v Dolane, kjer nas je žena našega planinca Franca Hameršaka pogostila s pijačo in pecivom. Po prijetnem oddihu in sproščenem klepetu smo mimo tovarne ADK spet prečkali potok Bela ter se ob lepo urejenem ribniku in gozdni poti povzpeli do Arnečičeve kleti. V hladni senci smo se pohodniki usedli za gasilske klopi, kjer smo imeli nekakšen kulinarični zaključek ob dobri domači hrani in žlahtni kapljici. Opazil sem, da se nikomur ni mudilo. Čas se je skoraj ustavil. Preznojeni, malo utrujeni in zelo dobro razpoloženi smo večina pohodnikov nadaljevali pohod mimo pokopališča in cerkve Sv. Barbare v Vareš – središče Cirkulan. Tukaj se zaključi 3. etapa celotne krožne Bračičeve planinske poti. Pohodniki pa smo ob rojstni hiši dr. Vladimirja Bračiča po lepo preživeti sončni soboti z veselimi obrazi zaključili naš pohod.

Kot sklepno misel ob našem pohodu bi želel poudariti bogato zgodovino, sedanjo urejenost ter vidno delovanje in trud številnih društev, v katerih delujejo občani in občanke občine Cirkulane. Ob občinskem prazniku pa vabimo k včlanitvi v naše planinsko društvo Cirkulane. V soboto 18. junija se bomo prepustili idili Velike planine.

Zapisal: Božidar Horvat

Slike v galeriji