Utrinek – Črni vrh na Pohorju

V soboto, 5.marca 2022 smo se podali na Črni vrh na Pohorju. Ta vrh je s svojimi 1543 metri nadmorske višine najvišji vrh na Pohorju. Dviguje se nad Slovenj Gradcem na Kopah, severovzhodno od Mislinje in južno od Radelj ob Dravi.

Za izhodišče je bila najprej predvidena vas Dovže, pa smo že na poti do Mislinje soglasno strinjali, da gremo rajši iz Mislinje. Nekaj metrov pred črpalko v Mislinji smo v križišču zavili na desno (v smeri vzhoda), parkirali kombi in sledili smerokazom in markacijam. Spremljale so nas relativno nizke temperature, ki smo jih premagovali s konstantno hojo.

Pot je v začetku tekla po lokalnih cestah in skritih zaselkih. Po kakšne pol ure hoje, po skoraj ravnem terenu, smo se začeli vzpenjati po gozdnih vlakah v objemu mešanega, pretežno pa smrekovega gozda. Po 15 minutah strmine nas je pot vodila mimo kmetije Medved. Že tukaj smo imeli občutek, da smo naredili konkreten vzpon. Z zanimanjem smo si že na tej prvi kmetiji ogledovali nekakšne razstave ali mini muzeje na prostem. Namreč stene skednjev so krasile kolesa starih lesenih vozov, ter preprosto delovno orodje. Le-to sedaj ne služi več svojemu namenu, priča pa o tehnični dediščini teh krajev.

Naša pot je od začetka tekla večinoma lokalnih makadamskih cestah in gozdnih poteh, kasneje pa večinoma po gozdni vlaki. Naše zanimanje je pritegnila obeležje planincem, ki jih je leta 1974 zadela strela ter izvir Mrzlega studenca, ki je eden izmed najvišje ležečih izvirov na Pohorju. Od Mrzlega studenca do vrha je bilo še kakšne pol ure hoje med rastišči borovnic. Na vrhu smo srečali še nekaj drugih planincev, ki so prihajali iz pol ure oddaljenih Kop. V zahvalo za prehojeno pot nas je mati narava na vrhu obdarila z nekajminutno sončno jasnino. Na vrhu smo imeli malico v planinskem zavetju, tipični pohorski brunarici.

Pot je bila večinoma zasnežena s skopo odmerjeno jasnino. Kljub temu pa nas je belina snega in skrivnostna tišina gozda v nas zbujala občutek, da smo nekje daleč vstran od sivine vsakdana. Prijetno utrujeni od razmeroma strme poti smo se hitro spuščali v dolino. Sredi vnetega pogovora o tem in onem smo komaj opazili, da smo že nazaj pri našem izhodišču. Naš novi član Benjamin pa uspešno prestal prvi pohod, zato smo soglasno sklenili, da ga pravi planinski krst čaka šele na Triglavu.

Zapisal: Božo Horvat

Slike iz pohoda