Potepanje po kamnitem Pagu

Planinci PD Cirkulane smo le dočakali naš tridnevni izlet na morje. V petek, 3. 6. 2022, ob treh zjutraj, smo se zjutraj zbrali pri Osnovni šoli Cirkulane, se polni pričakovanja prijateljsko pozdravili in krenili na pot s kombijema. Pot nas je vodila na sosednjo Hrvaško, in sicer na otok Pag. Naš cilj je bila Paklenica in Vrh Sv. Vid.

Na Pagu sta nas v Miškovićih sprejela prijazna lastnika in znanca iz naših domačih krajev, gospod Slavko in gospa Marija. Po namestitvi smo si nadeli planinsko opremo in se odpravili proti Nacionalnemu parku Paklenici. Ime je dobil po smoli črnega bora, tim. paklini, ki se je uporabljala za premazovanje ladij, neredko pa tudi v narodni medicini. Tu se srečamo z izjemnim bogastvom geomorfoloških oblik, raznolikostjo rastlinskega in živalskega sveta (zvončnice, resje, gozd črnega bora in bukve ter veliko vrst metuljev) ter z nedotaknjeno naravo. Sestavljena je iz apnenca in dolomita, zato jo odlikuje bogastvo kraških pojavov kot so škraplje, okna, kuki, jame…

Pot smo pričeli v Veliki Paklenici in nadaljevali po kanjonu, nad katerim se stene vzpenjajo v višino tudi do 400m, v njih pa je do 400 opremljenih plezalnih smeri različne težavnostne stopnje. Ob pogledu na prekrasne kamnite stene nam je zastal dih. To je zares pravi raj za alpiniste. Šli smo do koče Lugarnica in naprej do koče Paklenica, Sonce je močno pripekalo, zato smo si poiskali zavetje v senci pri drugi koči in malo pokramljali. Ko smo se vračali, smo uživali še v zadnjih pogledih na prekrasne kamnite stene in prisluhnili žuborenju voda.

Naš šofer Vili nas je odpeljal do apartmajev, kjer smo se malo sprostili, zaplavali v morju in si pripravili kosilo. Specialitete iz žara so bile kot nalašč za naše lačne trebuščke. Posedeli smo in se pogovarjali ter šalili še pozno v noč.

Drugi dan na morju smo zjutraj pozdravili sonce, nekateri smo se sprehodili po plaži in okolici. Sosednji kamniti bregovi so že bili obsijani z jutranjim soncem. Bilo je mirno in spokojno, saj se sezona še ni začela, in lahko si le želiš, da ta trenutek traja večno.

Polni energije smo se podali na vrh Sv. Vida. Sveti Vid je najvišji vrh na otoku Pag. Dviga se 349 metrov visoko nad Paškim zalivom. Na vrhu se nahajajo ostanki stare cerkvice svetega Vida in geodetski mejnik. Po ostankih kapele je Sv. Vid tudi dobil ime. Z vrha se nudijo prekrasni razgledi proti naseljem okoli Paškega zaliva (Zuboviči, Metajna) na eni in na naselja Pag, Kolan in Šimuni na drugi strani. Lepo se vidijo tudi sosednji otoki Rab, Lošinj, Maun,…

Hodili smo med kamnitimi ogradami, saj se tukaj pasejo črede ovac, zapuščenimi vinogradi, ki jih obrobljajo vsa mogoča grmičja, od robidnic, brinja, šipka, smokev, osata in drugih pikastih rastlin. Ko smo se začeli dvigovati, je začel prevladovati kamen…kamen….vsepovsod samo kamen. Prijetno je žvenketalo pod udarci s palicami. Pokrajina je bila prečudovita in vsepovsod je prijetno dišalo, saj smo hodili med morjem grmičkov rumenih rožic, brinja in pelina in žajblja. Na poti so nas spremljali svobodni metulji, pa ne eden, vsepovsod si lahko spremljal ples metuljev. Če ne bi bilo tako vroče, bi tukaj lahko ostala za vedno, nabirala zelišča, opazovala metulje in živela daleč od ponorelega sveta.

Ko smo se vrnili, smo si pripravili kosilo, skočili v morje in preživeli lep popoldan v krogu svojih prijateljev.

Zadnji dan smo preživeli sproščeno, kopali smo se, morje je bilo zelo prijetno in osvežujoče. Počasi smo se že poslavljali od Paga, pospravili smo apartmaje, a naše srce je še kar dihalo z morjem, nikakor ni hotelo nazaj domov. A vsega lepega je enkrat konec... zato smo tudi mi v zgodnjih popoldanskih urah še zadnjič pogledali proti morju in se poslovili od lastnikov.

Polni lepih vtisov smo se odpravili proti domu. S prijatelji, z ljudmi dobre volje, je v naravi in na pohodih še posebej lepo. Bili smo zadovoljni in sproščeni, saj nam je znova uspelo doseči cilj.

Zapisala: Marjetka Mlakar

Galerija slik