Vzpon na Triglav tudi pozimi

V naravo in planine ne hodimo samo poleti, ampak tudi v zimskem času, ko so gore še posebej vabljive in lepe. Zimski pohod v planine v lepem vremenu, kot smo ga imeli mi, je še poseben užitek, s katerim se letna tura težko primerja, tudi po naporu.
Največji čar zimskih pohodov je tišina, ki je neprimerljiva s poletjem. Medtem ko lahko poleti uživamo ob ptičjem petju in razkošnih barvah cvetja, nam zima ponuja tišino, ki osupne.
Na pot smo se podali v ranih jutranjih urah, bili smo samo trije člani našega PD Cirkulane, pridružila sta se nam člana prijateljskega PD Polzela in član PD Kamnik. Pred nami je bila neskončna belina poti proti Kredarici, izjemno čist zrak brez meglic, ki nam je omogočil čudovit pogled na pobeljene vrhove.

Skupaj smo se podali na vzpon, ki je bil vse prej kot lahek. Iz doline Krme smo se podali do planine Prgarica (1763 m), kjer je bila snežna odeja krepko preko dva metra. Do Kredarice (2515 m) nas je spremljalo zelo lepo vreme ter visok sneg. Po prihodu na Kredarico smo si odpočili, se okrepčali in namestili, odložili nekaj opreme ter se primerno opremili z derezami in cepini.
Bilo nas je malo strah, saj snežne razmere niso bile najbolj ugodne, vendar sta pogum ter trma zmagala in podali smo se na zelo zahtevno pot na vrh Triglava. Počasi smo se vzpenjali s cepini in derezami, pazili na vsak korak in stopinjo, jeklenic in klinov skoraj ni bilo, imeli smo vsak svoj premični klin (cepin).
Po grebenu iz malega Triglava smo se bližali vrhu, ki je bil neobičajen, pokrit z visoko snežno odejo. Ko smo dosegli vrh, ni bilo Aljaževega stolpa nikjer. Iz snega se je videla samo zastavica, ki je na vrhu Aljaževega stolpa.
Vreme, kot tudi razgledi, so bili sanjski. Ko smo si dobro razgledali pobeljene vrhove na okrog in naredili nekaj posnetkov, smo se podali nazaj proti Kredarici.
Bili smo zelo navdušeni, zadovoljni, saj nam je uspelo skoraj nemogoče. Bili smo dobrega počutja, le fizično smo bili izčrpani, saj je hoja v snežnih razmerah zelo naporna.
V koči smo poklepetali in se podali na zasluženi počitek.
V nedeljo zjutraj smo se rano vstali, si ogledali z jutranjim soncem obsijane sosednje vrhove, se okrepčali z zajtrkom, nato pa smo se podali v dolino Krme.
Nobenih poškodb ali nevšečnosti ni bilo.
Člani planinskih društev Cirkulane, Polzela in Kamnik smo se polni lepih, zimskih vtisov podali proti domu in si obljubili, da bomo taka druženja še ponovili. Bilo je nepozabno.

Zapisal: Vili Jurgec

Več slik v galeriji