Izlet mladih planincev na Šmartno na Pohorju

V soboto, 7.11.2015, smo končno izpeljali prvi planinski izlet mladinskega odseka v tem šolskem letu. Zakaj končno? Planirano prvo izvedbo je preprečilo deževno vreme, planirano drugo izvedbo nepredvidljive razmere na meji … Čeprav je datum našega izleta sovpadal z datumom društvenega pohoda, in smo s tem našemu neutrudnemu predsedniku društva naložili še dodatno delo, smo izlet po gozdni učni poti Bojtina uspešno izpeljali in tako dobro štartali v novo sezono. Mentorje pa še posebej veseli vključevanje novih mladih planincev iz cirkulanskega in završkega območja.

Na pot smo se podali izpred šole v Cirkulanah. Sončno jutranje vreme je obetalo dobro vzdušje na izletu. Takšno je tudi bilo. Razporedili smo se v dva kombija in vožnja naši pustolovščini nasproti se je začela. Po kakšni slabi uri vožnje smo pričeli pohod pri izhodiščni točki v Bojtini na Šmartnem na Pohorju. Gozd, njegove pojavne oblike in gozdni prebivalci ter življenje ljudi nekoč in danes sta glavni temi gozdne učne poti. Ob poti smo spoznavali različne vrste gozda, drevesa in grmovnice, ki gozd sestavljajo.Opazovali smo naravne pojave, kot tudi posege ljudi v krajino.

dscn4187

Tako smo si ogledali oglarsko kopo, ribnika, brunarice…posebno zanimiv pa je Šetorov mlin z vodnim kolesom. Po ogledu mlina smo nadaljevali po gozdni stezi, opazovali in spoznavali drevesne vrste, se podali čez pašnik do solnice za divjad in do rimskega kamnoloma. Pot smo nadaljevali do Kresnikovih lip proti Ferdinandovi domačiji. In tu se naša krožna učna pot konča – lahko pa se podaljša do cerkvice sv. Uršule na nadmorski višini 1007 m.

Mi pa se ne damo kar tako! Seveda smo si zadali izziv premagati višino 1000 m.n.v. in to nam je tudi z lahkoto uspelo. Pri cerkvici sv. Uršule je ostalo še dovolj energije za brezskrbno lovljenje in podobne včasih že pozabljene otroške igre.

Povratek v dolino je minil hitro, zanimive stvari smo si še enkrat pogledali, obudili spomin in še enkrat poimenovali že videno in kmalu smo bili na izhodišču.

Novi člani so poleg čestitk za uspešno opravljen prvi podvig prejeli še članske izkaznice in dnevnike Mladi planinec. Verjamem, da bodo v njih zabeležili še veliko tako lepih izletov, kot je bil ta.

Seveda pa se v planinski krožek še vedno lahko pridružite in z nami doživljate toplino druženja, koristnost rekreacije in lepote neokrnjene narave.

Zapisal: Ivo Zupanič

Pogled v galerijo slik izleta

Predstavitev našega društva učencem

V okviru prireditev ob Tednu otroka smo naredili predstavitvi planinskega društva učencem OŠ Cirkulane-Zavrč. Na spletni strani šole so zapisali: 

Teden otroka smo na naši šoli pričeli s predstavitvijo planinskega društva Cirkulane. Predsednik društva, gospod Vili Jurgec, nas je obiskal na obeh lokacijah in na kratko predstavil dejavnosti, s katerimi se v društvu ukvarjajo. Učence od 4. – 9. razreda je prijazno povabil k sodelovanju in vpisu v planinski krožek, ki na naši šoli deluje že več let in ga na lokaciji Cirkulane vodita mentorja Maja Tašner in Janez Zupanič. V letošnjem šolskem letu pa nameravamo planinski krožek razširiti še na lokacijo Zavrč, kjer se skupnih pohodov že veseli tudi nova mentorica, Sergeja Perkovič.

Na predstavitvi so lahko učenci videli fotografije z dvodnevnih taborov, ki so bili izpeljani v preteklih letih. Ogledali so si lahko opremo, ki jo planinec potrebuje in dobili osnovne informacije o obnašanju v gorah in nevarnostih, na katere moramo biti pozorni. Nekateri so lahko oblekli tudi plezalni pas in samovarovalni komplet, ki planincu služi za varovanje na planinskih poteh, ki so opremljene z jeklenicami.

Vsi, ki vas pohodništvo in uživanje v neokrnjeni naravi zanima, se lahko še vedno pridružite planinskemu krožku! Vabljeni!

Vir: spletna stran OŠ Cirkulane-Zavrč

Nekaj slik

Tabor MO na Veliki Planini

Letošnji tabor mladih planincev MO PD Cirkulane je potekal v petek, 26. junija, in v soboto, 27. junija 2015. Preživeli smo dva čudovita dneva na Veliki Planini in uživali gostoljubje osebja Domžalskega doma.
Na pot smo se odpravili z manjšim avtobusom izpred šole v Cirkulanah in se odpeljali naši dogodivščini nasproti po avtocesti do izvoza Šentrupert in naprej proti Mozirju, kjer smo naredili manjši postanek, nato proti Lučam in do Volovljeka.
Potrebno se je bilo opremiti, preobuti, nadeti nahrbtnike in že smo se podali po gozdni poti proti Mali Planini in kaj kmalu, po kakšni uri hoje, smo uzrli tiste čudovite pastirske koče, prva vodna zajetja in seveda posamezne skupine krav in teličkov, katerih oglašanje in zvonjenje zvoncev smo občasno slišali že preden smo prišli iz gozda.

domzalski

Pred Domžalskim domom na Mali planini


Vreme nam je dopuščalo lenobno hojo in razgledovanje po mili volji tako, da smo v Domžalski dom prišli nekoliko kasneje, kot smo se nadejali. Počitek na terasi doma in malica sta se prilegli in po prejemu ključev sob, smo se razporedili po njih.
Sledil je krožni pohod po Veliki Planini. Najprej do markantne cerkvice Marije Snežne. Sledil je sprehod skozi pastirsko naselje do jame Vetrnica, v kateri je še vedno sneg in so jo nekoč pastirji uporabljali kot naravni hladilnik. Nato smo se podali proti najvišji točki planote na Gradišče 1666 m.n.v., kjer smo po vetrnici preverili, ali smo med razgledovanjem pravilno prepoznali okoliške gore. Potem smo se proti našemu domu že malce prijetno utrujeni, nadihani svežega gorskega zraka in osončeni, počasi podali po zelenem robu in med potjo občudovali in prepoznavali gorsko cvetje in drugo rastlinje.
Počitek, urejanje sob, dogovarjanje, katera postelja je »moja«…in ob pol šestih spet zbiranje pred domom za naslednjo ekspedicijo. Pred tem pa še obvezno žigosanje, tako na roko, da se ve. Tokrat v spremstvu oskrbnikovega prijatelja Mirana do gospe Francke – pastirice in predelovalke mleka. Bila nas je zelo vesela in nam je ponudila mleko, kislo mleko, povedala nam je, kako živi, kako poteka delovni dan pastirja, da skrbi za 28 krav… bili pa smo malo prerani, zato nam ni mogla pokazati molžo na roke.
Polni lepih vtisov smo se poslovili in se odpravili nazaj v dom, kjer nas je že čakala obilna in okusna večerja. Po večerji smo ostali v jedilnici in si priredili večerno animacijo. Najprej kviz v med tremi ekipami, sestavljenimi iz vseh udeležencev pohoda razen vodnikov, ki smo si razdelili vloge tako, da smo bili spraševalci, komisija, skrbeli za zapisnik…in za vse, kar se za planinski kviz spodobi. Sledila je igra branja iz listkov, na katerih so »malce čudna« vprašanja in »še malce bolj čudni« odgovori po naprej dogovorjenem vrstnem redu…veliko smo se presmejali. In po tem…ne, ni še bilo konec…še plesno gibalna igra okoli stolov in v trenutku, ko se živa glasba (za katero je tudi bilo poskrbljeno) prekine, je treba sesti, le stolov ni dovolj. Kdor ne sedi, izgubi.
Saj bi po vsem tem šli spat pa je bila noč tako lepa, zato smo se opremili z baterijskimi svetilkami in se odpravili na nočni pohod, ki je bil prava dogodivščina pred spanjem. Po vrnitvi v dom pa zares, le še umivanje in spanje.
Drugo jutro bujenje okoli osme ure, umivanje in zajtrk. Pospravljanje sob in krajši sprehod do Črnuškega doma. Postanek, sladoled, ogled okolice…in počasi nazaj v Domžalski dom, pospravljanje, pregled opreme, čiščenje in ocena sob ter počasi nazaj v dolino.
Prijazni šofer nas je že čakal na izhodišču, pomagal nam je naložiti opremo in že smo se odpeljali v Afriko. Ja, ja, prav v Afriko…no, seveda, picerijo s tem imenom. Tu smo se okrepčali in pot do doma nam je bila potem še krajša.
Bilo je zelo lepo. Hvala vsem, ki ste pomagali in podprli letošnji dvodnevni tabor mladih planincev. Hvala PD Cirkulane za pokritje stroškov prevoza in polovice stroškov bivanja. Še posebej hvala predsedniku društva Viliju za pomoč pri organizaciji, Zlatku za pomoč pri vodenju. Letošnji tabor sva organizirala in vodila Maja in Ivo.

Zapisal: Ivo Zupanič

Še nekaj slikovnih utrinkov iz galerije slik

 

Pohod na Lovrenška jezera

Člani planinskega krožka naše šole, ki je organiziran v okviru mladinskega odseka PD Cirkulane smo se v soboto, 15. novembra 22014, podali na pohod na Lovrenška jezera.

Lovrenška jezeraimg 5345 so šotno barje na vrhu Pohorja, kjer se med ruševjem zrcalijo manjša jezerca. Mahovita šotasta tla, plazeče borovje, čokate, z lišaji porastle smreke in razmetana jezerca so značilnosti tega dela Pohorja, ki si jih je vredno ogledati.

Zbrali smo se pred cirkulansko šolo in se z avtobusom odpeljali proti Rogli in od tod do koče na Pesku. Sprejelo nas je hladno pozno jesensko jutro, ki sta ju spremljala megla in veter. Iz nahrbtnikov smo vzeli dodatna topla oblačila, se primerno oblekli in zaščitili ter se podali na pot.

Kljub vsemu smo z dobro voljo prehodili vso pot in uživali v lepotah jesenske narave predvsem pa se naužili svežega zraka ter občudovali lepoto Lovrenških jezerc.

Zapisal: Ivo Zupanič

Več slikovnih utrinkov v galeriji slik

Dvodnevni tabor mladih planincev

V četrtek, 26.6.2014, smo se člani planinskega krožka podali na dvodnevni planinski tabor na Boč. Odhod minibusa izpred šole je bil ob 8.00. Drugi dan v petek, smo se vrnili v popoldanskih urah.

img 5176Minibus nas je odložil v Zgornjih Poljčanah, kjer smo začeli pohod. Po planinski poti čez Babo smo prispeli do planinskega doma čez dobro uro. Odložili smo odvečno opremo, si spočili in se podali na vrh Boča – štajerskega Triglava, kot mu nekateri radi rečejo. Na poti na vrh smo si obiskali še jamo Balunjačo, pogumno prešli zahtevnejši del poti varovan z jeklenicami in si ogledali ferato. Po osvojitvi vrha, smo se povzpeli na razgledni stolp, žigosali dnevnike se fotografirali, pomalicali in se po drugi poti vrnili v dom.

Čas, ki nam je ostal do večerje bomo zapolnili s športno rekreativnimi dejavnostmi in osnovami samovarovanja v gorah. Preskusili smo se v vrvni tehniki, se naučili pravilne rabe varovalne opreme planinca saj smo na horizontalni in vertikalni vrvni ograji preskusili delovanje enodelnega varnostnega pasu, samovarovalnega kompleta in funkcijo drsnih vozlov. Vsak je preskusil, kako v primeru padca skrajša dolžino zdrsa Machardov vozel.

Po večerji pa organizirali še nočni pohod s svetilkami. Kljub temu, da smo želeli odkriti in srečati 'strašnega zmerjasca' nam ni uspelo. Zgleda, da je ugotovil, da smo sami korajžni in se ni trudil z nami.

Drugi dan smo si po poznem zajtrku ogledali cerkvico sv. Miklavža, požiralnik, spoznali nekaj tam rastočih rastlin in se počasi spustili v dolino. V dolino smo šli po gozdni učni poti. Na poti proti domu smo se še ustavili v prijetni restavraciji in si privoščili pico ter podobne dobrote iz njihove kuhinje.

Vreme je bilo čudovito, oskrba in pogoji bivanja v Planinskem domu pod Bočem zelo dobri in nam gotovo ni žal, da smo preživeli dva nepozabna dneva v objemu neokrnjene narave.

Hvala za poravnavo stroškov prevoza PD Cirkulane, šoli in vsem, ki so tako ali drugače prispevali k izvedbi našega že tradicionalnega dvodnevnega tabora. Za mlade planince smo poskrbeli Zlatko Bezjak, vodnika PZS Ivo Zupanič in Vili Jurgec ter mentorica Maja Tašner.

Zapisal: Ivo Zupanič

Več slikovnih utrinkov v galeriji slik