Tabor MO na Veliki Planini 2015

  • Natisni

Letošnji tabor mladih planincev MO PD Cirkulane je potekal v petek, 26. junija, in v soboto, 27. junija 2015. Preživeli smo dva čudovita dneva na Veliki Planini in uživali gostoljubje osebja Domžalskega doma.
Na pot smo se odpravili z manjšim avtobusom izpred šole v Cirkulanah in se odpeljali naši dogodivščini nasproti po avtocesti do izvoza Šentrupert in naprej proti Mozirju, kjer smo naredili manjši postanek, nato proti Lučam in do Volovljeka.
Potrebno se je bilo opremiti, preobuti, nadeti nahrbtnike in že smo se podali po gozdni poti proti Mali Planini in kaj kmalu, po kakšni uri hoje, smo uzrli tiste čudovite pastirske koče, prva vodna zajetja in seveda posamezne skupine krav in teličkov, katerih oglašanje in zvonjenje zvoncev smo občasno slišali že preden smo prišli iz gozda.

domzalski

Pred Domžalskim domom na Mali planini


Vreme nam je dopuščalo lenobno hojo in razgledovanje po mili volji tako, da smo v Domžalski dom prišli nekoliko kasneje, kot smo se nadejali. Počitek na terasi doma in malica sta se prilegli in po prejemu ključev sob, smo se razporedili po njih.
Sledil je krožni pohod po Veliki Planini. Najprej do markantne cerkvice Marije Snežne. Sledil je sprehod skozi pastirsko naselje do jame Vetrnica, v kateri je še vedno sneg in so jo nekoč pastirji uporabljali kot naravni hladilnik. Nato smo se podali proti najvišji točki planote na Gradišče 1666 m.n.v., kjer smo po vetrnici preverili, ali smo med razgledovanjem pravilno prepoznali okoliške gore. Potem smo se proti našemu domu že malce prijetno utrujeni, nadihani svežega gorskega zraka in osončeni, počasi podali po zelenem robu in med potjo občudovali in prepoznavali gorsko cvetje in drugo rastlinje.
Počitek, urejanje sob, dogovarjanje, katera postelja je »moja«…in ob pol šestih spet zbiranje pred domom za naslednjo ekspedicijo. Pred tem pa še obvezno žigosanje, tako na roko, da se ve. Tokrat v spremstvu oskrbnikovega prijatelja Mirana do gospe Francke – pastirice in predelovalke mleka. Bila nas je zelo vesela in nam je ponudila mleko, kislo mleko, povedala nam je, kako živi, kako poteka delovni dan pastirja, da skrbi za 28 krav… bili pa smo malo prerani, zato nam ni mogla pokazati molžo na roke.
Polni lepih vtisov smo se poslovili in se odpravili nazaj v dom, kjer nas je že čakala obilna in okusna večerja. Po večerji smo ostali v jedilnici in si priredili večerno animacijo. Najprej kviz v med tremi ekipami, sestavljenimi iz vseh udeležencev pohoda razen vodnikov, ki smo si razdelili vloge tako, da smo bili spraševalci, komisija, skrbeli za zapisnik…in za vse, kar se za planinski kviz spodobi. Sledila je igra branja iz listkov, na katerih so »malce čudna« vprašanja in »še malce bolj čudni« odgovori po naprej dogovorjenem vrstnem redu…veliko smo se presmejali. In po tem…ne, ni še bilo konec…še plesno gibalna igra okoli stolov in v trenutku, ko se živa glasba (za katero je tudi bilo poskrbljeno) prekine, je treba sesti, le stolov ni dovolj. Kdor ne sedi, izgubi.
Saj bi po vsem tem šli spat pa je bila noč tako lepa, zato smo se opremili z baterijskimi svetilkami in se odpravili na nočni pohod, ki je bil prava dogodivščina pred spanjem. Po vrnitvi v dom pa zares, le še umivanje in spanje.
Drugo jutro bujenje okoli osme ure, umivanje in zajtrk. Pospravljanje sob in krajši sprehod do Črnuškega doma. Postanek, sladoled, ogled okolice…in počasi nazaj v Domžalski dom, pospravljanje, pregled opreme, čiščenje in ocena sob ter počasi nazaj v dolino.
Prijazni šofer nas je že čakal na izhodišču, pomagal nam je naložiti opremo in že smo se odpeljali v Afriko. Ja, ja, prav v Afriko…no, seveda, picerijo s tem imenom. Tu smo se okrepčali in pot do doma nam je bila potem še krajša.
Bilo je zelo lepo. Hvala vsem, ki ste pomagali in podprli letošnji dvodnevni tabor mladih planincev. Hvala PD Cirkulane za pokritje stroškov prevoza in polovice stroškov bivanja. Še posebej hvala predsedniku društva Viliju za pomoč pri organizaciji, Zlatku za pomoč pri vodenju. Letošnji tabor sva organizirala in vodila Maja in Ivo.

Zapisal: Ivo Zupanič

Še nekaj slikovnih utrinkov iz galerije slik

 

Pohod na Lovrenška jezera

  • Natisni

Člani planinskega krožka naše šole, ki je organiziran v okviru mladinskega odseka PD Cirkulane smo se v soboto, 15. novembra 2014, podali na pohod na Lovrenška jezera.

Lovrenška jezeraimg 5345 so šotno barje na vrhu Pohorja, kjer se med ruševjem zrcalijo manjša jezerca. Mahovita šotasta tla, plazeče borovje, čokate, z lišaji porastle smreke in razmetana jezerca so značilnosti tega dela Pohorja, ki si jih je vredno ogledati.

Zbrali smo se pred cirkulansko šolo in se z avtobusom odpeljali proti Rogli in od tod do koče na Pesku. Sprejelo nas je hladno pozno jesensko jutro, ki sta ju spremljala megla in veter. Iz nahrbtnikov smo vzeli dodatna topla oblačila, se primerno oblekli in zaščitili ter se podali na pot.

Kljub vsemu smo z dobro voljo prehodili vso pot in uživali v lepotah jesenske narave predvsem pa se naužili svežega zraka ter občudovali lepoto Lovrenških jezerc.

Zapisal: Ivo Zupanič

Več slikovnih utrinkov v galeriji slik

Pohod na Strahinjčico

  • Natisni

V soboto, 31.05.2014, smo se z učenci planinskega krožka podali na pohod v sosednjo Hrvaško na Strahinjčico in v Krapino.

Po prehodu mejnega prehoda Gruškovje smo zavili v Podgorje kjer smo na parkirišču pred šolo pripravili opremo in se po nezahtevni poti podali proti Jelenskim pečinam od koder je prelep razgled na Hrvaško Zagorje.

img 5085Po okrepčilu in razgledovanju smo nadaljevali pot do Planinskega doma na Srtrahinjčici, ki je na nadmorski višini 618 m. Do njega vodi ozka, gozdna pot, ki ravno v tem času kaže vso svojo bujno vegetacijo tako, da smo ves čas poti lahko opazovali cvetoče rastlinje in druge lepote, ki jih ponuja neokrnjena narava.

Daljši postanek na domu smo izkoristili za oddih, okrepčilo, žigosanje dnevnikov, nabiranje gozdnih jagod, razgledovanje in podobne prijetne stvari, ki jih lahko doživimo le na planinskih pohodih.

V dolino smo se vrnili isti poti, se preobuli in preoblekli in že smo drveli novi dogodivščini nasproti. Ogledali smo si nahajališče in muzej Krapinskih neandertalcev. Zelo zanimivo zasnovan muzej, ki nas popelje skozi zgodovino nastanka naše galaksije do danes s poudarkom na najdbah ostankov pračloveka – neandertalca. Muzej je vrhunsko multimedijsko opremljen in je res vreden ogleda.

Po odhodu iz prostorov muzeja smo se sprehodili še po učni poti, naredili nekaj fotografij, obiskali stojnice in si privoščili sladoled in napočil je trenutek odhoda proti domu. Bilo je lepo!

Mentorja planinskega krožka Maja Tašner in Ivo Zupanič, se za podporo pri organizaciji pohoda zahvaljujeva PD Cirkulane in šoli ter pomočnikom Viliju Jurgecu, Zlatku Bezjaku in Marjetki Mlakar.

Zapisal: Ivo Zupanič

Več slikovnih utrinkov v galeriji slik

 

Srečanje mladih planincev 2014

  • Natisni

V soboto, 12. 4. 2014, je bilo srečanje osnovnošolskih planincev MDO Podravja in MDO Pomurja. Tudi člani mladinskega odseka pri planinskem društvu Cirkulane smo se ga udeležili. Tokrat pa smo k udeležbi povabili tudi starše - člane planinske organizacije.

img 5036Pred šolo v Cirkulanah smo se zbrali ob 7.30, vrnitev je bila po planu ob 15.00. Hvala staršem, ki ste poskrbeli za varen in pravočasen prihod otrok na zborno mesto in prevoz domov po povratku pred šolo. Kljub bojazni, da nam bo zagodlo vreme in da bo srečanje prestavljeno se to ni zgodilo in je vreme pokazalo svoj prijazen obraz v zadovoljstvo vseh udeležencev kot organizatorjev.

V Lovrencu na Pohorju, smo se podali na dvourno potepanje po okolici nato pa smo se družili in igrali pri lovskem domu na Rdečem Bregu. Tudi okrepčilo in uživanje v delavnicah in družabnih igrah v katerih smo se lahko pomerili z ostalimi osnovnošolci iz Podravja in Pomurja ni izostalo. Posebej zanimiva in obiskana je bila »žičnica«, ki so jo pripravili člani Gorske reševalne službe in »akrobatska« hoja po ozkem traku.  Druženje je trajalo do 13.30, nato smo se po bližnjici vrnili proti avtobusu.

Hvala PD Cirkulane za organizacijo prevoza z avtobusom in poravnavo stroškov prevoza. Prav tako hvala vodnikoma Viliju in Božidarju za pomoč pri vodenju in hvala udeleženima staršema za pomoč na pohodu. Hvala tudi mentorici Maji za organizacijo srečanja, ki se žal ni mogla družiti z nami.

Pohvaliti je potrebno tudi udeležence, ki so z zglednim vedenjem naredili naše srečanje prijetno za vse.

Zapisal: Ivo Zupanič

Več slikovnih utrinkov v galeriji slik

Pohod mladih planincev na Žavcarjev vrh

  • Natisni

V soboto, 13. aprila 2013, smo se odpravili na pohod na Žavcarjev vrh. Žavcarjev vrh je 915 metrov visoka gora, ki se nahaja severno od reke Drave na pobočjih Kozjaka. Izpred šole smo se odpravili zjutraj ob 7,00 uri. Vozili smo se okrog 2 uri, saj smo se malo izgubili. Ko smo prišli v kraj Gaj, kjer je bilo našo izhodišče smo se najedli in nekaj popili ter se odpravili na pot. Do Doma na Žavcarjevem vrhu smo hodili nekako dve uri in ko smo prišli smo se okrepčali s čajem in sadjem. Po malici so se začele igre.

IMG 4455Naša šola je imela samo eno ekipo saj nekateri nismo hoteli sodelovati. Igre so bile zelo zanimive in smešne. Naša ekipa je zmagala v dveh igrah in za nagrado dobila majice. Bili so zelo prijazni in so nam prislužene majice iz ene zmage podarili. Zmagali so v igri z balonom in v igri s skakanjem v paru z zavezanimi nogami. Ko so se igre zaključile smo vzeli svoje stvari in se odpravili v dolino. Na poti smo tudi peli saj smo tako pozabili na čas in rahlo utrujenost, ki se je začela pojavljati. Ob prihodu v dolino smo si v snegu očistiti čevlje, saj smo hodili po blatu. Ker nas kombi ni čakal na izhodišču so spremljevalci morali poklicati šoferja, kar sploh ni bilo enostavno saj v dolini ni bilo signala in smo na kombi čakali kar nekaj minut. Čas pa je vseeno hitro minil in ko je kombi pripeljal smo se vkrcali in se odpeljali proti domu. Domov v Cirkulane smo se vozili kakšno uro. Tu so nas že čakali straši, ki so nas odpeljali ali pospremili domov.

Naš kratek izlet je bil super. Zelo sem uživala in mislim, da tudi drugi.

Nina Gorenjak 7. a (2012/2013)

Nekaj slik iz galerije

Več prispevkov