Pohod na Peco

V soboto, 25. marca, smo se ob šestih zjutraj ljubitelji gora PD Cirkulane zbrali pred Osnovno šolo Cirkulane. Naš cilj je bil osvojiti Peco, 2125 metrov visoko in šest kilometrov dolgo planoto – veličastno koroško goro.

Pot nas je vodila skozi Slovenj Gradec proti Ravnam na Koroškem, vse do Podpece. Z avtobusom smo se zapeljali visoko v goro, se opremili in se podali proti koči. Vreme je bilo lepo, sonce je že v zgodnjih jutranjih urah skušalo pregnati meglice z vrhov okoliških gora. Med hojo smo opazovali drevesa, naravo, fotografirali cvetoči teloh, prisluškovali petju gozdnih ptic in opazovali veselo poskakovanje veverice z enega na drugo drevo.

Do Doma na Peci, ki je na višini 1665 metrov, smo v lepem sončnem vremenu prišli kar malo zadihani, zato je bil nekaj minutni počitek še več kot koristen. Pred kočo je nekaj miz in klopi za prijeten oddih in okrepčilo. Le-ta ima naziv Okolju prijazna planinska koča.

Kralj Matjaz

Po počitku smo se napotili do sedla čez Malo Peco proti najvišjemu vrhu, 2125 metrov visoki Kordeževi glavi. Tam se nam je pogled ustavil na Olševi in Kamniško-Savinjskih Alpah v ozadju. Del skupine je zavil po zahtevni poti proti vrhu, mi pa smo se odločili za zelo zahtevno plezalno pot. Kaj je lahko še lepšega kot se dotakniti skale in prisluhniti njeni nemi govorici? Proti vrhu je bilo še kar nekaj snega, zaledenelih zaplat, zato smo morali stopati previdneje in gaziti sneg. Na vrhu smo imeli nekaj sonca, malo vetra in lep razgled na del Štajerske in domala na vso Koroško.

Nazaj smo se vrnili po položnejši poti mimo kažipota za avstrijski mejni prehod Knepsovo sedlo proti koči »Domu na Peci«. Koča in seveda zaslužen počitek nas je kar klical k sebi. V opuščenem rudniškem rovu visoko v gori Peci spi Kralj Matjaž, junak zgodovinske ljudske pripovedke. Le deset minut hoda od koče je oddaljena Matjaževa jama na Mali Peci. Obisk pri Matjažu je zanimiv, še bolj pa je zanimiva pravljica o Kralju Matjažu. Ali bo res kdaj Matjaževa vojska vstala in pregnala krivico s sveta in povrnila zlate čase? Ja, to je veliko vprašanje, na katero lahko odgovori le pravljica. Naj živijo pravljice! Naj se Matjaževa brada ovije trikrat okoli mize ali celo devetkrat, potem pa naj vendarle vstane in srečno vlada slovenskemu rodu.

Pustili smo spati Kralja Matjaža pri njegovi mizi in se odpravili proti našim avtomobilom. Opazovali smo naravo, prijetno kramljali in podoživljali naš prekrasno preživet dan.

Galerija slik pohoda

Zapisala: Marjetka Mlakar

Utrinek s pohoda na Lisco

Lisca je s svojimi 948 m nižja od Boča in višja od Donačke gore. Kot nalašč za začetni pomladanski pohod. Tja smo se planinci PD Cirkulane odpravili z avtobusom v soboto, 11. marca. Do Celja, mimo Laškega ob Savinji, od Zidanega Mosta naprej pa ob reki Savi, v smeri Sevnice, do izhodišča v vasi Breg. Kmalu se je pred nami začela dvigati s soncem obsijana Lisca, ki ima od daleč obliko Boča. Jutranja svežina ter sončno in jasno nebo brez oblakov, so nam obljubljali zanimiv pohod. Komaj smo čakali, da pretegnemo noge!

Po zboru smo hitro zagrizli v pot. Počasi smo se dvigali po dobro označeni poti, ki se je vila po gozdu, travnikih in kolovozih. Ob večji cerkvi v naselju, se je nam je že ponujal prvi razgled nad Savo in preko nje na Dolenjsko. Malo smo se ustavili in zadihali. Srečali smo tudi nekaj domačinov. Naše poglede so pritegnili kozolci, ki so značilnost slovenske podeželske arhitekture. Iz naselja smo se po travniku spet znašli na bolj strmi gozdni poti. Zemlja pod nami ni bila blatna, ker je bila zjutraj še zamrznjena.

Lisca Sava

Pogled na Savo. Foto: Ivo Zupanič

Pri manjši v gozdu skriti cerkvi Sv. Jošta smo imeli malo daljšo pavzo. Po kakšne pol ure hoje pa se je pogled odprl na vršno pobočje Lisce. Sledil je le še rahel vzpon po zložnem travniku do vrha, na katerem stoji meteorološka postaja malo futurističnega videza in seveda razgledna plošča. Tukaj smo si vzeli čas za razgledovanje in slikanje. Očaralo nas je, da je bil naš očak Triglav tako lepo viden, hkrati pa celotna veriga Kamniško-savinjskih Alp. Čudovitega razgleda smo bili deležni, ker smo imeli srečo z vremenom. Pozorni smo bili še na dobro viden Kum, ter na vzhodu Boč in Donačko goro. Na jugu pa Gorjance in še zasneženi Snežnik, ter proti sosednji Hrvaški Ravna Gora, Ivanjščica in Medvednica. Naš razgled proti vznožju Lisce je spremljala živo modra vijuga reke Save.

Lisca Vrh

Na Lisci. Foto: Vili Jurgec

Tik pod vrhom Lisce se nahajata Jurčkova in Tončkova koča. Na terasi Tončkove koče smo se posedli in nastavljali sončnim žarkom. Naročili smo pijačo in se zagrizli v sendviče iz nahrbtnikov. Med tem najlepšim opravilom, nas je radovednost zvlekla še na ogled zadnje etape plezalne poti, ki se zaključi pri Tončkovi koči. Pohvalna urejenost okolice in planinskega doma s kaminom, ki je znan po dobri hrani in sobi maršala Tita.

Dobro razpoloženi smo v smeri našega izhodišča nesli lepe vtise. Vzporedno sta hitro tekla pot in pogovor o vsem in še čem. V sebi pa smo čutili, da sta si danes zima in pomlad podala roko. Visokogorje pa bomo zaradi nevarnosti plazov, pustili še malo pri miru.

Zapisal: Božidar Horvat

Slike iz pohoda

Pohod na Lisco (948 mnv)

V soboto, 11. marca 2017, se bomo podali na dopoldanski pohod na LISCO (Zasavsko-Posavsko hribovje)

Lisca Razpis

Vir slik: http://www.hribi.net

Smer: Zidani Most-Breg-Lisca-Breg

Odhod: Izpred šole v Cirkulanah ob 5.30 uri po dogovoru z osebnimi avtomobili. V primeru prijav zadostnega števila pohodnikov, se bomo peljali z mini busom.

Povratek: Okoli 12.00 ure oziroma zgodaj popoldan.

Čas hoje: Skupaj 3 ure, dve uri na vrh Lisce in dobro uro iz vrha do parkirišča.

Opis poti: Z parkirišča v vasi Breg blizu Sevnice se bomo iz gozda hitro dvignili na travnato pobočje, nadaljevali po kolovozu do bolj strmega grebena. Pot nas bo vodila mimo kamnoloma do cerkve sv. Jošta. Sledila bo hoja od cerkve po dobro označeni poti do Jurčkove in Tončkove koče. Od koče do vrha na katerem stoji razgledna plošča bo le še nekaj korakov hoje.

Oprema: Zaradi nezahtevnega terena, bo pohod v vsakem vremenu! Zato dobra planinska obutev, primerna pohodniška oblačila, oblačilo za zaščito pred dežjem, rezervna oblačila, kapa, nahrbtnik s pijačo in malico, pohodniške palice in koš dobre volje .

Zahtevnost: Lahka dobro označena pot, zahteva se primerna osnovna planinska oprema.

Prijava: Najkasneje do četrtka, 09.03.2017, do 17.00 ure na 031 376 640. Pohod bo vodil Božidar Horvat s so-vodniki

Člani PD Cirkulane in PZ Slovenije VLJUDNO VABLJENI!

Popoldansko nočni pohod ob Dravi

Pa je za nami. Prvi letošnji popoldansko-večerni pohod od Borlskega mostu do Nove vasi pri Markovcih, ki smo ga izpeljali v petek, 3. marca 2017.

Pohod je potekal po etapi Slovenjegoriške planinske poti. Pot smo premagali nekako v 2 urah. Nazaj do izhodišča smo se prepeljali z osebnimi prevozi, ki smo jih pred odhodom prepeljali na cilj pohoda.

Nocni Pohod

Lepemu številu pohodnikov, ki nas je v svojo družbo zvabila privabila prebujajoča pomladanska narava, želja po druženju in gibanju, bo pohod ostal v lepem spominu.

Zagotovo bomo s takšnimi in podobnimi aktivnostmi še nadaljevali, vabimo vas, da se nam pridružite in spremljate informacije na naši spletni strani.

Zapisal: Ivo Zupanič

Nekaj slik

Nekaj slik je iz ogledne ture, ki smo jo vodniki v skrbi za vašo varnost, opravili približno teden pred pohodom.

Zimski pohod na Uršljo goro – 1699 m

Planince PD Cirkulane gore privabljajo tudi, ko so zasnežene, kar jim da dodaten čar.

V soboto, 18.2.2017, smo se tako zbrali pred šolo v Cirkulanah in se v lepem številu podali preko Ptuja, Slovenskih Konjic, Slovenj Gradca in skozi Kotlje do izhodišča pri koči na Naravskih ledinah. V prijetnem vzdušju je čas zelo hitro minil, kmalu smo stopili iz kombija, se primerno opremili in nadaljevali po markirani zasneženi poti, ki nas je vodila cilju nasproti.

Med potjo smo naredili nekaj slik sončne zimske idile, ki nam jo je podarila narava. Hitro in mirno brez težav smo premagala snežno pot proti vrhu. Vzeli smo si čas za lepe razglede, ki so se nam ponujali. Ponudil se nam je razgled na Peco, ter v ozadju Kamniško Savinske Alpe, ki so se dvigale iz meglenega morja. Bili smo navdušeni, takšni razgledi so neponovljivi.

Urslja Gora 2017

Polni pričakovanj smo se bližali obsijanemu vrhu Uršlje gore. Z vrha smo nad meglo občudovali Kotlje, Slovenj Gradec, Peco, Kamniško Savinjske Alpe, pogledi so segali tudi na zasnežene Avstrijske Alpe, bilo je čudovito. Nato smo se podali do križa mimo oddajnika, potem smo se spustili mimo cerkve Svete Uršule, ki je najvišja ležeča cerkev v Sloveniji in do planinskega doma. Namestili smo se v sobo s kaminom kjer smo se ogreli, pogovarjali in se okrepčali.

Po počitku, ki nam je prijal, smo se po isti poti podali nazaj v dolino. Vreme je bilo prelepo, kot se spodobi za ta letni čas. V sončnem in ne preveč hladnem vremenu so nas spremljale tudi snežinke. Brez večjega napora in utrujenosti smo prišli do našega kombija, kjer smo odložili nahrbtnike ter topla oblačila.

Bilo je lepo, zima ima svoj čar, tako da vas vabim na naslednjo zimsko turo na Triglav pozimi. Želim vam veliko lepih in prijetnih trenutkov na naslednjih zimskih, spomladanskih in poletnih pohodih.

Zapisal: Vili Jurgec
Slike iz pohoda